Koalicija uresničila le tretjino obljub

Vlada je v dvoletnem mandatu izpolnila le 17 od 51 zavez iz koalicijske pogodbe, kar 31 pa jih je delno ali v celoti prelomila. Najbolj je spoštovala zaveze na področju pokojnin, prelomila pa je denimo vse obljube na področju stanovanjske politike.

Matej Zwitter

Neprofitni medij Oštro in inštitut Danes je nov dan sta junija lani zagnala platformo za spremljanje uresničevanja političnih obljub Obljuba dela dolg, ogledalo politične odgovornosti v Sloveniji. Novinarji Oštra so iz koalicijske pogodbe aktualne vlade izluščili 51 političnih obljub in jih odtlej podrobno analizirali in spremljali.

Vlada je do konca mandata izpolnila le tretjino obljub, kar 60 odstotkov pa jih je prelomila v celoti, delno ali pa je sprejela kompromisno rešitev. Tri so zaradi zakonov, ki čakata na sprejetje, še v izvajanju.

Toda golo preštevanje izpolnjenih oziroma prelomljenih obljub je lahko zavajajoče, saj se med seboj razlikujejo tako po učinkih, kakovosti ukrepov kot po težavnosti izvedbe. Nekatere namreč vplivajo na omejen krog ljudi, denimo vojne veterane, druge pa na vse prebivalce, kot na primer obljuba o skrajševanju čakalnih vrst v zdravstvu. Nekatere so bile enostavnejše za izvedbo, denimo uveljavitev elektronske vinjete, druge so zahtevale korenite posege v več družbenih podsistemov, na primer doseganje ogljične nevtralnosti.

O rezultatih aktualne koalicije zato bolje kot statistika pričajo posamezni dosežki in prelomljene obljube. Predstavljamo jih po vsebinskih sklopih.

Občinam višje povprečnine

Koalicijske stranke so bile najuspešnejše pri financiranju občin in davčnih razbremenitvah. Povprečnine občinam, od katerih je odvisen obseg njihovega financiranja, so se leta 2020 skladno s koalicijsko pogodbo povišale na 623,96 evra, leta 2021 pa na 628,20 evra.

Obljubile so tudi davčno razbremenitev nagrad za uspešnost in spodbujanje nagrajevanja delavcev z delniškimi opcijami, pri katerih ti dobijo pravico do kasnejšega nakupa delnic podjetja po vnaprej določeni ceni.

Obe zavezi je vlada izpolnila z marca sprejeto novelo zakona o dohodnini. Po novem bodo izplačila za poslovno uspešnost neobdavčena do višine plače posameznega delavca in ne več do višine povprečne plače v Sloveniji. Zaposleni z nadpovprečno plačo bodo tako lahko prejemali višje neobdavčene nagrade. Prav tako je novela davčno razbremenila nagrade v obliki delniških opcij.

Več za železnice, stanovanja spregledana

Vlada je izpolnila tudi obljubo o povečanju vlaganj v infrastrukturo javnega potniškega prometa. Letos je namreč za vlaganja v izboljšanje javnega prometa namenila 470 milijonov evrov, kar je 110 milijonov več kot lani in 210 milijonov več kot leta 2019. Največ teh sredstev bo namenjenih za posodobitev železniškega prometa.

Luka Mladenovič z urbanističnega inštituta povečanje vlaganj odobrava, a je opozoril, da bi bile za izboljšanje javnega prometa potrebne bistveno večje naložbe. Za Oštro je pojasnil, da bi moral učinkovit sistem javnega prometa vključevati hitre železnice med pomembnejšimi mesti ter regionalne železnice za povezavo med regionalnimi središči in večjimi naselji v regiji.

V cestnem prometu je vlada uvedla elektronske avtocestne vinjete, manj uspešna pa je bila pri zmanjševanju prometnih zastojev in izpustov toplogrednih plinov iz prometa. Teh je bilo sicer v letih 2020 in 2021 manj kot leto prej, vendar predvsem zaradi ukrepov proti širjenju koronavirusa. Ukrepi za omejevanje uporabe avtomobilov in zmanjšanje izpustov pa po mnenju strokovnjakov niso bili celoviti.

Vlada je sicer prenovila sistem subvencioniranih vozovnic za dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih, ki so zdaj veljavne na območju celotne države. Prav tako so uvedli posebne popuste za vožnjo ob koncu tedna in ugodnejše cene za skupinske vozovnice. Toda Matej Gabrovec z geografskega inštituta Antona Melika je v začetku marca opozoril, da cene vozovnic, predvsem na daljših razdaljah, še vedno niso konkurenčne prevozu z avtomobilom.

Koalicija je obljubila tudi ukrepe za doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050, vključno z izrabo jedrske in geotermalne energije. Vlada je sicer izdala energetsko dovoljenje za drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, vendar so sprejeti ukrepi po mnenju strokovnjakov z inštituta Jožefa Stefana premalo ambiciozni za dosego ogljične nevtralnosti do sredine stoletja.

S potrebo po zmanjšanju izpustov je vlada, kljub škodljivim posledicam za ribje vrste, utemeljevala tudi nujnost gradnje hidroelektrarne Mokrice. Toda gradnja te se v nasprotju s koalicijsko zavezo ni začela v tem mandatu, prav tako niso začeli sanacije vseh degradiranih območij v Celjski kotlini.

Trajnosten naj bi bil tudi slovenski turizem. Tako določa strategija razvoja turizma za obdobje od leta 2017 do 2021, ki bi jo ta vlada morala uresničiti, kot so se zavezali. Toda izvedla je le del ukrepov, nova strategija za obdobje do leta 2028 pa je še v pripravi.

Koalicijske stranke so vlagateljem obljubile administrativno razbremenitev. Toda med konkretnejšimi napovedmi iz koalicijske pogodbe so izpolnile samo nekatere, denimo glede poenostavitve pridobivanja gradbenih dovoljenj in umeščanja večjih infrastrukturnih objektov v prostor. Pri razvrščanju objektov in zaposlovanju tujcev pa so predlagali le manjše popravke. Praga prihodkov, do katerih se lahko podjetniki odločijo za pavšalno obdavčitev, niso dvignili.

Prav tako so ostale neuresničene zaveze glede stanovanjske politike. Stranke so med drugim obljubile povečanje proračunskih sredstev za gradnjo stanovanj in vzpostavitev sistemskega vira za ta namen, ki je po mnenju stanovanjskega sklada ključen za stalen proces gradnje novih stanovanj. Koalicija je obe obljubi prelomila.

Prelomili so tudi koalicijsko zavezo, da bodo povečali fond najemnih stanovanj s poudarkom na mladih in mladih družinah. Število javnih najemnih stanovanj se je v tem mandatu sicer res povišalo, vendar zaradi zaključka večletnih investicij stanovanjskih skladov in ne zaradi vladnih ukrepov.

Za najmlajše in najstarejše

Mladim družinam je koalicija obljubila brezplačen vrtec za drugega in vse naslednje otroke, ki so sočasno vključeni vanj. Zavezo so izpolnili s spremembo zakona o vrtcih, ki je začel veljati v šolskem letu 2021/22. Niso pa uvedli obljubljenega univerzalnega otroškega dodatka.

Na obravnavo v državnem zboru še čaka novela zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so jo vložili poslanci NSi. Predlagajo, da se kadrovske štipendije in prihodki iz študentskega dela pri ugotavljanju upravičenosti do socialnih transferjev ne bi več vštevali med skupne prihodke gospodinjstva, o čemer se je v pogodbi dogovorila koalicija. Uredili bi tudi pogoje za pridobitev državne štipendije, kot so se zavezali.

Državni zbor lahko o predlogu novele glasuje na izrednih sejah vse do prve seje novega državnega zbora, ki je najkasneje 20 dni po izvolitvi. Obljubi o izvzetju študentskega dela in kadrovskih štipendij iz prihodkov gospodinjstva ter o ureditvi državnih štipendij sta zato še v izvajanju.

Tik pred sprejetjem je tudi predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu. Poslanci so že opravili vsa tri branja predloga, o njem bi morali le še glasovati. Glasovanje je bilo predvideno že julija lani, a so odločanje prestavili, zato je obljuba zastala.

Zaveze do upokojencev je sicer vlada večinoma izpolnila. Z zakonom o dohodnini je uvedla posebno davčno olajšavo za upokojence v višini 1500 evrov, dvakrat je izredno uskladila pokojnine, in sicer najprej za 1,1 odstotka, nato pa še za 1 do 3,5 odstotka, odvisno od datuma upokojitve. Prav tako ni posegla v že pridobljene pravice upokojencev.

»Upokojenci še nikoli nismo toliko dosegli kot v tem mandatu,« je komentiral predsednik zveze upokojenskih društev Janez Sušnik. Toda dodal je, da je nujna reforma pokojninskega sistema, ki bi morala vsem upokojencem zagotoviti pokojnino vsaj do praga revščine, torej 729 evrov na mesec.

Oktobra lani je vlada ustanovila demografski urad s sedežem v Mariboru, ki je med drugim pristojen za pripravo strateških dokumentov s področja demografije in usklajevanje demografske politike. Na direktorsko mesto je postavila strankarskega kandidata. Vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja je vlada vrnila pravico do klimatskega in zdraviliškega zdravljenja.

Neuspešna pa je bila koalicija pri gradnji domov za starejše. Obljubila je, da jih bo dokončala najmanj sedem, vendar do konca tega mandata ne bo zaključen niti eden.

Dvajset let do dolgotrajne oskrbe

Po dvajsetih letih priprave je državni zbor v tem mandatu sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki sicer opredeljuje le začasno financiranje dolgotrajne oskrbe. Leta 2024 bi državni zbor po predvidevanjih sprejel še en zakon, ki bo uredil sistemsko financiranje oskrbe.

V zvezi društev upokojencev so bili do predloga zakona kritični, češ da pravice v njem niso ustrezno opredeljene. Zakon so kljub temu podprli, saj menijo, da je prehoden. Ljudje, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, bodo to »po dolgih letih prizadevanj vendarle dobili«.

Na zdravstvenem področju je vlada ustanovila urad za evidenco cen, s katerim naj bi zagotovila evropsko primerljive nabavne cene medicinskih pripomočkov in opreme. »To je prvi korak v pravo smer, pot do nižjih cen medicinskega materiala in aparatur pa bo še zelo dolga,« je sprejetje zakonske novele za Oštro komentiral kardiolog Marko Noč, član civilnodružbenega gibanja Zdravstvo.si.

Vlada je sprejela tudi nekatere ukrepe za zajezitev odhodov zdravstvenih delavcev v druge dejavnosti in v tujino. Zanesljivih podatkov o teh sicer ni, posredni podatki statističnega urada, pristojnih zbornic v zdravstvu in evropske komisije pa kažejo, da je slovensko zdravstvo v zadnjih dveh letih najverjetneje zapustilo manj delavcev kot v obdobju 2014–2019.

Druge zaveze v zdravstvu je koalicija prelomila. Ni ustanovila neodvisne agencije za nadzor kakovosti v zdravstvu, le začasno pa je uvedla koriščenje treh dni bolniške odsotnosti z dela brez obiska zdravnika. Obljubili so še skrajševanje čakalnih vrst, toda do konca mandata niso uredili niti čakalnih seznamov, na katerih podatki različnih zdravstvenih zavodov niso medsebojno primerljivi.

Neurejena medicinska raba konoplje

Po zavezah iz koalicijske pogodbe bi morali imeli slovenski bolniki do konca mandata dostop do zdravljenja s konopljo, toda vlada je nekaj sprememb uvedla zgolj pri gojenju industrijske konoplje, gojenja in rabe v medicinske namene pa ni uredila.

Vladajoče stranke so napovedale tudi povečanje samooskrbe z deficitarnimi kmetijskimi proizvodi. Stopnja samooskrbe se je leta 2020 glede na leto 2019 sicer res povišala, toda to je bilo po mnenju agrarnih ekonomistov Luka Juvančiča in Aleša Kuharja posledica običajnih nihanj v letinah, ne pa vladnih ukrepov.

Oba sta še poudarila, da stopnja samooskrbe, ki meri, v kolikšnem deležu domača proizvodnja kmetijskih surovin pokriva domačo porabo teh surovin za krmo, hrano in potrošnjo v industriji, ni relevanten kazalnik. Opozorila sta, da je pomembnejše spremljati celotno verigo proizvodnje hrane in povečati delež slovenskih pridelkov, ki jih predelajo domači predelovalci in kupijo domači potrošniki.

Otežitev azilnega postopka

Poslanska skupina SDS je že v času vlade Marjana Šarca vložila predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, ki je predvideval obvezno uvedbo šestmesečnega služenja vojaškega roka. Uvedbo naborništva so stranke koalicije, ki jo vodi ista stranka, nato zapisale v koalicijsko pogodbo. Toda marca 2020 so poslanci predlog zakona zavrnili, proti pa so glasovali tudi koalicijski poslanci SMC in NSi.

Stranke so se zavezale tudi k doslednemu spoštovanju azilnega postopka. Toda sprejele so zakona o mednarodni zaščiti in o tujcih, ki sta pravice prosilcev za azil še bolj omejila. Kot je za Oštro decembra lani opozorila Urša Regvar s pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, zakon o mednarodni zaščiti prosilcem zaradi prekratkih rokov za pritožbo onemogoča učinkovito obrambo pravic in interesov.

Zakon o tujcih pa med drugim vsebuje določbe, podobne tistim, ki jih je ustavno sodišče leta 2019 razveljavilo, ker so v nasprotju z ženevsko konvencijo o človekovih pravicah in slovensko ustavo.

Specializiranega sodišča (še) ne bo

V pravosodju so koalicijske stranke načrtovale več reform, a so se, kot kaže, izkazale za prezahtevne. Ustanovitev specializiranega sodišča za najzahtevnejše oblike gospodarske kriminalitete je še v predhodnem strokovnem usklajevanju. Na vrhovnem sodišču in v sodniškem društvu ji sicer nasprotujejo, podpirajo pa jo na specializiranem državnem tožilstvu.

Vlada je načrtovala tudi prenos ocenjevanja dela sodnikov na predsednike sodišč. Kasneje je ugotovila, da bi to predstavljalo nevarnost subjektivizacije ocenjevanja, zato obljubljene spremembe niso uvedli. Prav tako niso uvedli možnosti pisanja ločenih mnenj na vseh ravneh sodstva. Z novelo zakona o kazenskem postopku so jih uvedli le v kazenskih postopkih pred vrhovnim sodiščem.

Z isto novelo so omejili možnost vračanja sodnih postopkov na nižjo stopnjo, kot so se zavezali v koalicijski pogodbi. Po novem drugostopenjska sodišča lahko zadevo vrnejo v ponovno odločanje nižjemu sodišču le izjemoma. Z novelo zakona o državnem tožilstvu pa so izpolnili zavezo, da mora zavrženje kazenskih ovadb za hujša kazniva dejanja podpisati vodja državnega tožilstva.

V reformi javne uprave je bila koalicija neuspešna. Med drugim so obljubili vzpostavitev centralne kadrovske baze vseh javnih uslužbencev, ki je ni. Prav tako niso uvedli sprememb pri vodenju centralne baze državnega premoženja, ki sicer obstaja že od leta 1995.

Uvedli so le nekaj ukrepov za znižanje materialnih stroškov v državni upravi, kot je denimo uvedba elektronskega poslovanja. Toda prihrankov v nasprotju z zavezo v koalicijski pogodbi niso namenili za nagrajevanje nadpovprečno produktivnih zaposlenih, saj tega ne omogoča zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Prav tako niso izvedli reforme plačnega sistema, s katero bi dosegli bolj stimulativno nagrajevanje javnih uslužbencev.

Podpora športu, ne šolstvu

Tudi v šolstvu, največjem zaposlovalcu javnih uslužbencev, je koalicija načrtovala več sprememb, ki jih ni uresničila.

Obljubila je uvajanje podjetniških vsebin v učne načrte, toda nacionalni strateški svet za podjetnost v izobraževanju, ki ga je ustanovila prejšnja vlada, je v tem mandatu le formalno opredelil pojem podjetnosti in sklenil, da bodo pripravili smernice za uvajanje podjetniških vsebin v šolstvu.

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo v srednjem strokovnem in višjem šolstvu uvajale dualni sistem, v katerem bodo lahko dijaki in študentje del izobraževanja opravili v podjetjih. Toda vajeništvo v srednjem poklicnem in strokovnem šolstvu poteka že od leta 2017, aktualna vlada pa ga ni uvedla še v višjem šolstvu.

Prav tako vlada ni zagotovila javne objave podatkov o zaposljivosti diplomantov posameznih študijskih smeri, kot je obljubila koalicija. Ti bodo predvidoma na voljo šele novembra letos.

Obljubila je tudi povečanje sredstev za vlaganje v športno infrastrukturo. Vlada je sicer za leto 2021 načrtovala povišanje, vendar sredstva do konca leta niso bila porabljena. Uresničenih vlaganj je bilo tako manj kot pred nastopom te vlade.

Po drugi strani je vlada povišala davčne olajšave za podjetja, ki donirajo v športne namene, in uvedla novo olajšavo za donacije v vrhunski šport. Slovenska podjetja so sicer po podatkih finančne uprave leta 2020, ko so na voljo zadnji podatki, za donacije, med katere sodijo tudi donacije športnim organizacijam, izkoristila 23,5 milijona evrov davčnih olajšav.