Naložbe v javnem prometu

Samo Demšar

Foto: Tamino Petelišek/STA

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale, da bodo povečale naložbe v izboljšanje infrastrukture javnega prometa.

Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da naložbe v izboljšanje infrastrukture javnega prometa v državnem proračunu zajemajo naložbe v železniško omrežje, kolesarske povezave in trajnostno mobilnost.

V proračunu za leto 2019 je bilo za naložbe v izboljšanje javnega prometa namenjenih 259,8 milijona evrov, lani pa le 241,1 milijona. Letos je vlada za te investicije predvidela 361,4 milijona evrov, kar je za 39 odstotkov več kot leta 2019 in skoraj 50 odstotkov več kot lani.

Največ dodatnih sredstev je namenila naložbam v železniško omrežje, te bo letos financirala s 304,2 milijona evri, kar je 76,2 milijona evrov več kot leta 2019.

Med največjimi naložbami v železniško infrastrukturo so obnova železniškega predora Karavanke (61,4 milijona evrov), gradnja drugega tira Maribor‒Šentilj (56,9 milijona evrov), nova železniška povezava Koper‒Divača (41,7 milijona evrov) in nadgradnja vozlišča Pragersko (26,8 milijona evrov).

Povečanje investicijskih sredstev za infrastrukturo javnega potniškega prometa v letošnjem letu ni majhno, je ocenil profesor na oddelku za geografijo ljubljanske filozofske fakultete Matej Ogrin. Toda opozoril je, da bi potrebovali nacionalni program, ki bi tolikšna ali še večja sredstva zagotavljal naslednjih dvajset let: »Če bi hoteli ujeti bolje razvite države, bi Slovenija vsaj do leta 2040 potrebovala okoli 500 milijonov evrov naložb na leto samo v železnice.«

Železniška infrastruktura je v javnem potniškem prometu najbolj podhranjena, a je tudi najdražja, je poudaril Ogrin. Glede na dobro razvito cestno in avtocestno omrežje bi po njegovem mnenju lahko hitreje in ceneje uredili učinkovite avtobusne povezave.

Tudi Luka Mladenovič z urbanističnega inštituta meni, da so največje naložbe potrebne v železniški infrastrukturi. Država je v zadnjih letih vlagala predvsem v izboljšanje tovornega prometa in manj v potniškega, ki pa ju ni mogoče popolnoma ločiti, saj potekata po istih tirih.

Kot specifične za potniški promet je navedel naložbe v železniške postaje in postajališča, za katere je letos namenjenih 11,5 milijona evrov, kar je 8,7 milijona več kot leta 2019.

Predvideno povečanje sredstev za investicije v javni potniški promet je Mladenovič ocenil kot pozitivno, a je opozoril, da bi bile za izboljšanje tega sistema potrebne bistveno večje naložbe, za kar pa trenutno ni jasne vizije in politične podpore.

Poudaril je, da so ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti pogosto neusklajeni. Kot primer je navedel postajališče P+R Stanežiče v Ljubljani. Postajališča P+R naj bi dnevne migrante spodbudila k prehodu z avtomobila na javni promet na obrobju mesta. Vendar v Stanežičah zaradi neustrezno urejene ceste avtobusi v jutranji konici stojijo v koloni, prav tako postajališče nima ustrezne kolesarske povezave do mesta.

Učinkovit sistem javnega prometa bi po njegovem mnenju moral združevati hitre železnice med pomembnejšimi mesti in regionalne železnice za povezavo med regionalnimi središči in večjimi naselji v regiji. Železniško omrežje bi lahko dopolnjevale avtobusne povezave in hitre kolesarske povezave do zaposlitvenih središč.

Vlada bo za ureditev kolesarskih povezav in shem souporabe koles letos namenila 14,6 milijona evrov, kar je toliko kot leta 2019 in 800 tisoč evrov manj kot lani.

Ogrin je opozoril, da so kolesarske povezave dobro dopolnilo javnega potniškega prometa, vendar to velja predvsem v mestih, kjer lahko delujejo samostojno. Veliko manj pa so učinkovite na regionalni in nacionalni ravni, kjer državno oziroma občinsko vlaganje vanje ne bo bistveno zmanjšalo uporabe avtomobilskega prometa.

Sklep

Koalicijske stranke so se v koalicijski pogodbi zavezale k povečanju investicij v infrastrukturo javnega prometa. Kot so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, med ta sredstva sodijo naložbe v železniško omrežje, kolesarske povezave in spodbujanje maloogljičnih strategij trajnostne mobilnosti.

Sprejeti proračun za leto 2021 za te postavke predvideva 361,4 milijona evrov, kar je 101,6 milijona več kot leta 2019 in 120,3 milijona več kot lani.

Največji delež teh sredstev je namenjen naložbam v železniško omrežje, ki jih bo država letos financirala s 304,2 milijona evri, kar je 76,2 milijona več kot leta 2019.

Kot sta poudarila profesor na oddelku za geografijo ljubljanske filozofske fakultete Matej Ogrin in Luka Mladenovič z urbanističnega inštituta, je največ investicij potrebnih prav v železniško infrastrukturo. Oba sta povečanje naložb na tem področju ocenila kot pozitivno. Ogrin je še opozoril, da bi Slovenija v železnice do leta 2040 morala investirati 500 milijonov evrov na leto.

Mladenovič pa je opozoril, da je v zadnjih letih država pri železnicah vlagala predvsem v tovorni promet, ki ga je težko ločiti od potniškega, saj oba potekata po istih tirih. Za naložbe v železniške postaje, namenjene samo potniškemu prometu, je država letos namenila 11,5 milijona evrov ali 8,7 milijona več kot leta 2019.

Za investicije v infrastrukturo javnega prometa bo letos namenjeno 39 odstotkov več denarja kot leta 2019 in 50 odstotkov več kot lani. Vlada je obljubo izpolnila.

Samo Demšar

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Vlada je v proračunu za leto 2022, ki ga je državni zbor potrdil 18. novembra, za naložbe v izboljšanje javnega prometa predvidela 470 milijonov evrov, kar je skoraj 110 milijonov več kot lani.

Tako kot lani je tudi v letošnjem proračunu največ dodatnih sredstev namenila naložbam v železniško omrežje, ki ga bo letos financirala s 383,4 milijona evri, kar je 79,2 milijona več kot lani.

Med največjimi naložbami v železniško infrastrukturo so gradnja drugega tira Maribor‒Šentilj (61,4 milijona evrov), nadgradnja železniške proge Ljubljana‒Divača (46,2 milijona evrov) in nadgradnja vozlišča Pragersko (43,4 milijona evrov).

Vlada bo za ureditev kolesarskih povezav in shem souporabe koles letos namenila 37,6 milijona evrov, kar je 23 milijonov več kot lani. Največ, 8,3 milijona evrov, je namenjenih za kolesarski poti Vransko‒Rogatec in Velenje‒Šešče.