Povečanje samooskrbe v kmetijstvu

Kmetijstvo in podeželje

Povečanje samooskrbe na deficitarnih področjih

prelomljena.png
Prelomljena

Vlada je prelomila obljubo, denimo tako, da je sprejela ukrep, ki je z njo v nasprotju ali neskladju, oziroma je do konca mandata ni izpolnila. Tudi kompromisno rešitev, s katero vlada izpolni le del obljube, štejemo za prelomljeno obljubo.

ODD-kat4-kmet.png
prelomljena.png
Prelomljena
18. april 2022. 18:12

Slovenija ni strukturno izboljšala samooskrbe s hrano

Žana Erznožnik

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo povečali kmetijsko samooskrbo na deficitarnih področjih.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) niso neposredno odgovorili na vprašanje Oštra, katera področja so deficitarna. Kmetijski inštitut je sicer v zadnjem poročilu o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva, za leto 2020, opozoril, da je stopnja samooskrbe najnižja pri zelenjavi, sadju, žitih in prašičjem mesu.

Z MKGP so posredovali podatke o stopnji samooskrbe do vključno leta 2020, ki kažejo, v kolikšnem deležu domača proizvodnja kmetijskih surovin pokriva domačo porabo teh surovin za krmo, hrano in potrošnjo v industriji.

Po teh podatkih se je samooskrba leta 2020 v primerjavi z letom prej povečala na vseh deficitarnih področjih, razen pri prašičjem mesu, kjer se je zmanjšala za 0,1 odstotne točke. Najbolj, za 14,5 odstotne točke, se je stopnja samooskrbe povišala pri žitu. Na ministrstvu to pripisujejo rekordni letini koruze in pšenice ter hkratnemu zmanjšanju domače porabe teh surovin.

Končnih podatkov o stopnjah samooskrbe za leto 2021 na MKGP še nimajo, po preliminarnih podatkih kmetijskega inštituta pa je bil lani obseg kmetijske pridelave za okoli desetino manjši kot leto prej in podpovprečen glede na zadnjih pet let.

Dvomljiva relevantnost podatkov o stopnji samooskrbe

Agrarni ekonomist in profesor z biotehniške fakultete Luka Juvančič je za Oštro pojasnil, da so spremembe v stopnjah samooskrbe s posameznimi surovinami predvsem posledica različno obilnih letin in tržnih razmer.

Opozoril je, da kazalnik stopnje samooskrbe ne pove ničesar o uspešnosti delovanja posamezne panoge. Stopnja samooskrbe z mlekom je v Sloveniji denimo visoka, vendar tretjino tega mleka takoj izvozimo, je ponazoril. Po njegovem mnenju bi bili samooskrbni, če bi doma pridelane kmetijske proizvode v Sloveniji tudi predelali in prodali, slovenski kupec pa bi kupoval hrano domačega, ne tujega izvora.

Podobno meni tudi agrarni ekonomist in profesor na biotehniški fakulteti Aleš Kuhar. Po njegovem mnenju podatki o stopnji samooskrbe za javnost sploh niso relevantni, saj ne povedo ničesar o tem, koliko hrane na slovenskem trgu smo pridelali v Sloveniji, kako suvereni smo pri predelavi hrane in koliko domače hrane kupujejo slovenski potrošniki.

Za Oštro je pojasnil, da podatki o medletnem zvišanju stopnje samooskrbe ne odsevajo trenda ali strukturnih sprememb, ampak gre za »povsem običajna nihanja«. Nihanja stopnje samooskrbe v Sloveniji so posledica naravnih okoliščin in zastarelosti našega kmetijskega sistema, ki zaradi pomanjkanja znanja in sodobne opreme nihanj ne obvladuje dobro, je še pojasnil. Strukturne spremembe bi se kazale v trajnejšem trendu rasti stopnje samooskrbe, ki ne bi že naslednje leto spet padla.

Ukrepi večinoma le za kmete

Na ministrstvu so za Oštro našteli več ukrepov za boljšo samooskrbo. V februarja sprejetem zakonu o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov so denimo za pomoč kmetom predvideli od 49 do 105 evrov pomoči na hektar dejansko rabljene zemlje.

Poleg tega so na ministrstvu omogočili lažje pogoje za postavljanje rastlinjakov, načrtujejo pa še zakonsko ureditev varovanja kmetijskih zemljišč.

»To niso ukrepi za povečanje samooskrbe,« je komentiral Kuhar. Po njegovi oceni ukrepi ministrstva pomagajo zgolj primarnim kmetijskim pridelovalcem, nimajo pa vpliva na obseg proizvodnje hrane. To je podobno, kot če bi verjeli, da bomo »s spodbujanjem gozdarstva imeli dobro in sodobno proizvodnjo pohištva«, je ponazoril.

Po njegovem mnenju bi morali za povečanje samooskrbnosti sprejeti ukrepe, ki bi spodbujali celotno oskrbno verigo hrane in jo delali bolj konkurenčno, s tem pa bi se povečala tudi samooskrbnost.

Kot ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in posledično samooskrbe je naštel usposabljanja kmetov za boljšo učinkovitost dela, tehnološko podporo, pospeševanje profesionalizacije kmetijstva, krepitev sodelovanja med industrijami v verigi proizvodnje hrane in trženje, denimo promocijo kakovosti slovenske hrane pri potrošnikih.

Podobno je ocenil tudi Juvančič, ki meni, da sta za samooskrbo ključni vertikalna povezanost pridelovalcev in predelovalcev ter njihova konkurenčnost.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo povečali kmetijsko samooskrbo na deficitarnih področjih. Od ministrstva za kmetijstvo (MKGP) nismo dobili jasnega pojasnila, katera so ta področja, je pa po podatkih kmetijskega inštituta samooskrba najmanjša pri zelenjavi, sadju, žitih in prašičjem mesu.

Stopnja samooskrbe se je po podatkih ministrstva za leto 2020 povečala na vseh deficitarnih področjih, razen pri prašičjem mesu. Končnih podatkov za lani še nimajo, po preliminarnih pa je bila letina za desetino slabša kot leta 2020 in podpovprečna v primerjavi z zadnjimi petimi leti.

Agrarna ekonomista z biotehniške fakultete Luka Juvančič in Aleš Kuhar sta pojasnila, da je medletna rast stopnje samooskrbe leta 2020 posledica naravnih nihanj in tržnih razmer. Opozorila sta, da podatki o stopnji samooskrbe niso relevantni, saj ne povedo ničesar o dejanski proizvodnji in predelavi slovenske hrane in tem, koliko domače hrane kupujejo slovenski potrošniki.

Po mnenju obeh strokovnjakov bi morala država za povečanje samooskrbe sprejeti ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti celotne živilske pridelovalne in predelovalne industrije, ne le pridelovalcev prehranskih surovin.

Med konkretnimi ukrepi za izboljšanje samooskrbe, ki so jih poslali z MGRT, takih ukrepov ni. Obljuba je prelomljena.

spremljlamo.png
V izvajanju
18. februar 2022. 09:22

Leta 2020 višja stopnja samooskrbe

Zala Čas

Koalicijski partnerji so se februarja 2020 zavezali, da bodo povečali kmetijsko samooskrbo na deficitarnih področjih. Stopnja samooskrbe kaže, v kolikšnem deležu domača proizvodnja pokriva domačo porabo.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) niso neposredno odgovorili na vprašanje Oštra, katera področja so deficitarna. Kmetijski inštitut je sicer v poročilu o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva za leto 2020 opozoril, da je stopnja samooskrbe najnižja pri zelenjavi, sadju, žitih in prašičjem mesu.

Po podatkih, ki so nam jih posredovali z ministrstva, se stopnja samooskrbe z zelenjavo od leta 2008, ko je znašala 36 odstotkov domače porabe, postopoma zvišuje. Do leta 2020, za katero so na voljo zadnji podatki, se je povečala na 48,3 odstotka. To je 5,1 odstotne točke več kot leta 2019.

V živinoreji je stopnja samooskrbe višja, razen v prašičereji, kjer ministrstvo zaznava trend zmanjševanja staleža živali. Med letoma 2008 in 2016 se je stopnja samooskrbe s prašičjim mesom znižala s 70,2 na 34,4 odstotka, od takrat pa se postopoma zvišuje. Leta 2019 je dosegla 40 odstotkov, leta 2020 pa je bila skoraj nespremenjena, 39,9-odstotna.

Pri sadju se je stopnja samooskrbe leta 2020 v primerjavi z 2019. povišala za 6,2 odstotne točke, na 36 odstotkov. Leta 2020 je bila višja tudi pri žitih, razen pri rži, in krompirju ter govejem in telečjem mesu. Nižja je bila pri siru, skuti, maslu in jajcih.

Na kmetijskem inštitutu so v poročilu o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva za leto 2020 pojasnili, da je rast stopnje samooskrbe pri žitih, krompirju, sadju in zelenjavi posledica tako večjega obsega pridelave kot tudi manjšega neto uvoza. Poudarili so, da se je stopnja samooskrbe z zelenjavo povišala kljub večji domači porabi, kar je posledica »opazno večje domače pridelave«.

Profesor na katedri za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na biotehniški fakulteti Luka Juvančič je za Oštro opozoril, da kazalnik stopnje samooskrbe ne pove ničesar o uspešnosti delovanja posamezne panoge. Na primer, stopnja samooskrbe z mlekom je v Sloveniji visoka, vendar tretjino tega mleka takoj izvozimo kot surovo mleko, je pojasnil.

Po njegovem mnenju bi bili samooskrbni, če bi doma pridelane kmetijske proizvode v Sloveniji tudi predelali in prodali, slovenski kupec pa bi kupoval hrano domačega, ne tujega izvora. Za samooskrbo so ključni vertikalna povezanost pridelovalcev in predelovalcev ter njihova konkurenčnost, je opozoril.

Glede sprememb deležev samooskrbe s posameznimi proizvodi je pojasnil, da so ti odvisni predvsem od kmetijske letine in tržnih razmer. Kot primer je navedel visoke cene prašičjega mesa na mednarodnem trgu zaradi prašičje kuge na Daljnem vzhodu, zaradi česar se je v zadnjih letih povečala tudi slovenska proizvodnja.

Juvančič je še poudaril, da poročilo kmetijskega inštituta o stanju kmetijstva iz 2020. kaže neugodno sliko o dohodkih v kmetijstvu, produktivnosti dela in konkurenčnosti, stanje pa se skozi leta ni izboljšalo. »Ta podatek se mi zdi precej bolj skrb vzbujajoč od stopnje samooskrbe,« je opozoril in dodal, da bi večja konkurenčnost praviloma vplivala tudi na višino stopenj. »Problem samooskrbe in kmetijske politike v Sloveniji torej je, da se je lotevamo na napačni strani. Zidamo od dimnika proti temeljem. Zato je hiša taka, kot pač je.«

SKLEP

Koalicijski partnerji so se februarja 2020 zavezali, da bodo povečali samooskrbo na deficitarnih področjih.

Stopnja samooskrbe se je leta 2020 v primerjavi z letom 2019 zvišala pri 19 od 26 kmetijskih proizvodov, med drugim tudi pri zelenjavi, žitih in sadju, za katere so na kmetijskem inštitutu opozorili, da so stopnje samooskrbe najnižje. V prašičereji, kjer na ministrstvu zaznavajo trend zmanjševanja staleža živali, pa je stopnja ostala skoraj nespremenjena.

Podatkov o stopnjah samooskrbe za leto 2021 ministrstvo še nima. Ko bodo na voljo, bomo obljubo posodobili.

Koalicijska obljuba o povečanju samooskrbe na deficitarnih kmetijskih področjih je v izvajanju.

analiziramo.png
Ocene še ni
21. junij 2021. 02:00

Deli

Povej naprej!