Sanacija degradiranih območij

Gospodarski razvoj, prostor, okolje, infrastruktura, tehnologija in energetika

Sanacija degradiranih urbanih območij v Republiki Sloveniji s poudarkom na najbolj prizadetih predelih, kot so Mežiška dolina, Celjska kotlina in drugi

prelomljena.png
Prelomljena

Vlada je prelomila obljubo, denimo tako, da je sprejela ukrep, ki je z njo v nasprotju ali neskladju, oziroma je do konca mandata ni izpolnila. Tudi kompromisno rešitev, s katero vlada izpolni le del obljube, štejemo za prelomljeno obljubo.

ODD-kat1-gosp.png
prelomljena.png
Prelomljena
10. april 2022. 16:26

Sanacija degradiranih urbanih območij še poteka

Samo Demšar

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo v tem mandatu sanirale degradirana urbana območja, pri čemer se bodo osredotočile na najbolj prizadeta, kot sta Mežiška dolina in Celjska kotlina.

Na ministrstvu za okolje in prostor so zagotovili, da bo sanacija Mežiške doline skladno z vladnim odlokom iz leta 2007 zaključena do konca letošnjega leta.

Odlok kot enega glavnih ciljev določa znižanje deleža otrok, ki imajo več kot 100 mikrogramov svinca na liter krvi, na manj kot pet odstotkov. Po zadnji raziskavi nacionalnega inštituta za javno zdravje je leta 2021 ta prag presegalo 6,1 odstotka otrok. Ministrstvo bo učinkovitost ukrepov analiziralo konec letošnjega leta.

Leta 2015 je evropsko sodišče Sloveniji naložilo sanacijo nelegalne deponije v Bukovžlaku v celjski občini, leta 2018 pa ji je evropska komisija zaradi prepočasne sanacije izrekla opomin pred ponovno sodbo.

Na ministrstvu so februarja lani oddali vlogo za gradbeno dovoljenje, julija pa so za Oštro pojasnili, da začetek del pričakujejo lansko jesen in zaključek letos. Toda zdaj so sporočili, da je postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja v sklepni fazi, začetek sanacije pa pričakujejo v drugi polovici letošnjega leta.

Sanacija celjskih vrtcev se je začela že v času prejšnje vlade. V odgovoru Oštru julija lani je ministrstvo predvidevalo, da bo sanacija vseh vrtcev zaključena do konca letošnjega leta. Zdaj pojasnjujejo, da se bo sanacija dveh vrtcev izvajala še leta 2023.

Sanacija stare cinkarne se še ni začela, trenutno pripravljajo projektno dokumentacijo. Po analizi inštituta za okolje in prostor je na tem območju v zemlji vsebnost strupenih elementov, kot so svinec, cink in kadmij, od štiri- do 450-krat večja od mejnih vrednosti.

Oktobra lani so opozicijski poslanci s prvopodpisano Janjo Sluga v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o sanaciji v preteklosti onesnaženega okolja v Celjski kotlini. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor na seji 12. januarja ni podprl predloga zakona.

Ministrstvo je lani vzpostavilo bazo potencialno onesnaženih območij, v kateri je popisanih več kot 500 lokacij. Podatki naj bi bili kmalu javno dostopni v aplikaciji Atlas okolja, sanacija štirih od potencialno onesnaženih območij pa že poteka.

SKLEP

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo v tem mandatu končale sanacijo degradiranih urbanih območij, pri čemer se bodo osredotočile na najbolj prizadeta, kot sta Mežiška dolina in Celjska kotlina.

Sanacija Mežiške doline bo po napovedih ministrstva za okolje in prostor zaključena še letos. Sanacija nelegalne deponije v Bukovžlaku v celjski občini, ki jo je Sloveniji leta 2015 naložilo evropsko sodišče, se bo začela v drugi polovici letošnjega leta. Sanacija vrtcev, ki jo je začela že prejšnja vlada, pa se bo izvajala še leta 2023. Sanacija stare cinkarne se še ni začela.

Ministrstvo za okolje in prostor je lani popisalo več kot 500 potencialno onesnaženih območij, saniranje štirih območij pa že poteka. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor na januarski seji ni podprl predloga zakona o sanaciji Celjske kotline.

Sanacija degradiranih območij, tudi Mežiške doline in Celjske kotline, se do konca mandata te vlade ne bo zaključila. Obljuba je prelomljena.

spremljlamo.png
V izvajanju
21. september 2021. 09:04

Samo Demšar

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je 7. septembra objavil rezultate raziskave vsebnosti svinca v krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline za leto 2021. Več kot 100 mikrogramov svinca na liter krvi je imelo 6,1 odstotka otrok, kar ni skladno z vladnim odlokom o sanaciji Mežiške doline iz leta 2007, ki je za cilj postavil 5-odstotni delež.

Leta 2020 je imelo preveliko vsebnost svinca v krvi 4 odstotke otrok.

NIJZ je v sporočilu za javnost sicer poudaril, da so bili rezultati v zadnjih treh letih precej boljši kot v obdobju med letoma 2016 in 2018, ko se je delež otrok s preveliko vsebnostjo svinca v krvi gibal med 7,9 in 20 odstotki.

Za nadaljnje znižanje vsebnosti svinca v krvi otrok bi bili potrebni dodatni ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti otrok svincu, so še dodali.

spremljlamo.png
V izvajanju
19. julij 2021. 06:50

Sanacija Mežiške doline in Celjske kotline poteka

Matej Zwitter

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo v tem mandatu sanirale degradirana urbana območja, pri čemer se bodo osredotočile na najbolj prizadeta, kot sta Mežiška dolina in Celjska kotlina.

Sanacija Mežiške doline poteka od leta 2007, ko je tedanja vlada sprejela odlok, s katerim je Zgornjo Mežiško dolino razglasila za območje največje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti s svincem, kadmijem in cinkom.

Hkrati je sprejela program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja, ki med drugim zajema zamenjavo zemlje na površinah, kjer se zadržujejo otroci, asfaltiranje makadamskih cest in drugih javnih površin za preprečevanje prašenja in mokro čiščenje javnih površin.

Vlada je takrat ocenila, da bo sanacija stala 13,4 milijona evrov in da bo končana leta 2022. Občini Mežica in Črna na Koroškem, v katerih je onesnaženo območje, sta do leta 2019 za sanacijo prejeli 11,2 milijona evrov državnih sredstev, kaže zaključni račun proračuna za to leto.

Vlada je lani v rebalansu proračuna dvignila predvideni obseg sredstev za sanacijo v letih 2021 in 2022 s sprva načrtovanih 1,4 milijona evrov na 3,5 milijona, dodatna sredstva pa bodo namenjena predvsem preplastitvi makadamskih poti, urejanju javnih površin zlasti v vrtcih in šolah, financiranju varne prehrane otrok v vrtcih in šolah ter mokremu čiščenju javnih površin. S tem se je povečala tudi skupna predvidena vrednost sanacije, in sicer na 15,4 milijona evrov. Na ministrstvu za okolje in prostor pričakujejo, da bo sanacija v skladu z odlokom iz leta 2007 do konca prihodnjega leta končana, so pojasnili za Oštro.

Toda črnjanska županja Romana Lesjak je za Oštro opozorila, da bi bila za zaključek sanacije potrebna dodatna sredstva, s katerimi bi preplastili makadamske površine na območjih, ki niso zajeta v vladnem odloku. Za to bi po njeni oceni potrebovali še dodatnih 5 milijonov evrov.

Vladni odlok, na podlagi katerega se je začela sanacija, kot enega od ključnih kazalnikov njene uspešnosti določa znižanje deleža otrok, ki imajo na liter krvi več kot 100 mikrogramov svinca, na manj kot 5 odstotkov. Leta 2006 je imela takšno vsebnost svinca dobra polovica otrok, so v letnem poročilu o izvajanju ukrepov za leto 2020 zapisali na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

V letih 2019 in 2020 je bil ta delež le še 4,6 oziroma štiri odstotke, kar ustreza cilju iz odloka, vendar so na NIJZ opozorili, da »bi vseeno težko trdili, da je cilj dosežen«. Leta 2019 je bilo namreč obdobje pred testiranjem deževno, zato je bilo v okolju manj onesnaženega prahu, lani pa so bili otroci onesnaženju manj izpostavljeni tudi zaradi omejevalnih ukrepov za zajezitev epidemije.

V Celjski kotlini sanacija po nareku Bruslja

V Celjski kotlini pa načrta celovite sanacije še ni, temveč vlada in občina sanacijo izvajata po posameznih območjih. Na mestni občini so tako leta 2015 zaključili sanacijo območja Gaberje jug, ki leži na delu nekdanje tovarne Cinkarna Celje.

Sanacijo tega območja je sicer Sloveniji istega leta naložilo evropsko sodišče. To je po tožbi evropske komisije proti Republiki Sloveniji odločilo, da država med gradnjo kanalizacijskega omrežja ni ustrezno poskrbela za obdelavo izkopane zemlje, onesnažene z nevarnimi snovmi.

V isti sodbi je sodišče odločilo tudi, da mora Slovenija sanirati nelegalno deponijo v Bukovžlaku v celjski občini. Evropska komisija je na podlagi analize vzorcev vsebnosti težkih kovin zatrjevala, da so na deponiji odpadki z območja nekdanje cinkarne.

Slovenija je pred sodiščem to zanikala, toda direktorica celjskega inštituta za okolje in prostor Cvetka Ribarič Lasnik je prepričana, da so na deponiji med drugim odpadki z območja nekdanje cinkarne. »Zelo konkretno: ko so rušili staro cinkarno, so svinjarijo zvozili na območje Bukovžlaka.«

Na ministrstvu za okolje so pojasnili, da so februarja oddali vlogo za gradbeno dovoljenje za izvedbo sanacije. Začetek del pričakujejo jeseni, zaključek pa prihodnje leto.

Evropska komisija je sicer Sloveniji zaradi prepočasne sanacije deponije v Bukovžlaku leta 2018 izrekla opomin pred ponovno tožbo, v kateri bi zahtevala finančne sankcije. »Premaknilo se je le toliko, kolikor so zahtevali v Bruslju,« je hitrost sanacije komentirala Ribarič Lasnikova.

Poleg sanacije območij, ki jo je državi naložilo evropsko sodišče, se je prejšnja vlada lotila sanacije igrišč v celjskih vrtcih. Kot so za Oštro pojasnili na ministrstvu za okolje, so v letih 2019 in 2020 financirali zamenjavo zemlje na igriščih štirih vrtcev, letos je načrtovana sanacija še štirih, naslednje leto pa preostalih treh. Za ta namen so v proračunu za to in prihodnje leto predvideli skupaj 1,5 milijona evrov.

Na začetek sanacije pa še čaka območje stare cinkarne. Po analizi inštituta za okolje in prostor je v zemlji na tem območju vsebnost strupenih elementov, kot so svinec, cink in kadmij, od štiri- do 450-krat večja od mejnih vrednosti.

Stara cinkarna, ki leži približno kilometer od glavnega trga v Celju, je najbolj onesnaženo območje v Celjski kotlini, je za Oštro dejal koordinator tamkajšnjih civilnih iniciativ Boris Šuštar, ki je prepričan, da »tako hudo onesnaženega območja tako blizu centra mesta zagotovo ni nikjer v Evropi«.

Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da je trenutno v pripravi sporazum s celjsko občino o sodelovanju pri sanaciji. Sledila bosta priprava strokovnih podlag in sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta, nato izdelava projektne dokumentacije ter zagotovitev finančnih sredstev in naposled izvedba sanacije. Ti postopki se bodo po pričakovanju začeli prihodnje leto, izvedba pa bo trajala najmanj dve leti.

Zakon o sanaciji brez podpore vlade

Poslanka Janja Sluga iz skupine nepovezanih poslancev je sicer 3. junija v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o sanaciji onesnaženih območij v Celjski kotlini. Ta poleg sanacije območja stare cinkarne predvideva tudi ukrepe za preprečevanje posledic onesnaženja na širšem območju mestne občine, denimo sanacijo in mokro čiščenje javnih površin, ukrepe za preprečevanje prašenja pri gradnji objektov in zagotovitev razmer za varno pridelavo vrtnin.

Predlagatelji zakona so predvideli, da bi sanacija stala 23 milijonov evrov, od tega 16 milijonov zgolj za območje stare cinkarne. V tričetrtinskem deležu bi sanacijo financirala država, v preostalem pa občina in Cinkarna Celje, ki bi podpisali dogovor o delitvi stroškov. Kot so pojasnili predlagatelji, je tak dogovor v skladu z zapisnikom o primopredaji zemljišča iz leta 2002, ko je območje prešlo v last občine, v katerem sta se stranki dogovorili, da bosta sporazumno reševali odstranjevanje morebitnih nevarnih snovi.

Na mestni občini Celje so v odzivu na predlog zakona izrazili podporo temu, da se o sanaciji Celjske kotline razpravlja na državni ravni. Opozorili pa so, da je rok za sprejetje občinskega prostorskega načrta po njihovem mnenju prekratek, prav tako so nasprotovali načinu financiranja, saj naj bi zakon občini nezakonito naprtil finančne obveznosti.

Na ministrstvu za okolje in prostor so nas v odgovoru na vprašanje, ali predlog zakona podpirajo, usmerili na sporočilo za javnost iz leta 2018, ko je Janja Sluga prvič vložila predlog zakona o sanaciji. V sporočilu so takrat zapisali, da nasprotujejo sprejetju posebnega zakona za Celjsko kotlino, saj zakon o varstvu okolja omogoča, da vlada z odlokom posamezno območje razglasi za degradirano in sprejme program ukrepov.

Katera so poleg Mežiške doline in Celjske kotline še degradirana urbana območja, ki bi jih bilo treba sanirati, na ministrstvu niso odgovorili. Pojasnili so, da so junija izvedli popis več kot 500 potencialno onesnaženih območij, ki bo javnosti dostopen še letos.

SKLEP

Vlada je v proračunih za letošnje in prihodnje leto dvignila sredstva za sanacijo Mežiške doline s sprva predvidenih 1,4 na 3,5 milijona evrov. Na ministrstvu za okolje in prostor pričakujejo, da bo sanacija tega območja skladno s programom ukrepov iz leta 2007 končana prihodnje leto.

V Celjski kotlini se bo po napovedih ministrstva za okolje predvidoma letos začela sanacija nelegalne deponije v Bukovžlaku, ki jo je Sloveniji naložilo evropsko sodišče. Po predvidevanjih ministrstva bodo dela končana prihodnje leto. Takrat naj bi bila zaključena tudi sanacija otroških igrišč vseh celjskih vrtcev, so še pojasnili.

Na začetek sanacije pa še čaka območje stare cinkarne v bližini mestnega središča. Po besedah ministrstva je trenutno v pripravi sporazum s celjsko občino o sodelovanju pri sanaciji. Prihodnje leto naj bi se lotili priprave strokovnih podlag, nato bosta sledila sprejetje občinskega prostorskega načrta in izdelava projektne dokumentacije.

Sanacija degradiranih območij v Mežiški dolini in Celjski kotlini poteka, zato je obljuba koalicijskih strank, da bodo izvedle njihovo sanacijo, v izvajanju.

analiziramo.png
Ocene še ni
21. junij 2021. 02:00

Deli

Povej naprej!