Stimulativno nagrajevanje javnih uslužbencev

Javna uprava, pravosodje

Uvedba stimulativnega nagrajevanja javnih uslužbencev z uvedbo variabilnega dela plače, odvisno od izpolnjevanja ciljev

zaustavljena.png
Zastala

Dejavnosti za izpolnitev obljube potekajo, vendar v postopku že dalj časa ni opaznega napredka. Pri tem ni pomembno, ali se je sprejemanje ukrepov zataknilo na vladi ali pri drugih institucijah, denimo v državnem zboru.

ODD-kat7-jav.png
zaustavljena.png
Zastala
13. december 2021. 09:44

Prenova javnega plačnega sistema zastala

Katarina Bulatović

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo uvedli stimulativno nagrajevanje javnih uslužbencev z uvedbo variabilnega dela plače, ki bi bil odvisen od izpolnjevanja ciljev med javnimi uslužbenci in delodajalci.

Javni uslužbenci so skladno z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju med drugim upravičeni do plačila redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti za povečan obseg dela. Delovna uspešnost je pogoj za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred, delodajalec pa jih oceni na podlagi kazalcev, med katerimi so rezultati dela, natančnost in zanesljivost.

Vlada je februarja določila izhodišča za prenovo plačnega sistema javnega sektorja in jih posredovala reprezentativnim sindikatom, ki pa so jih zavrnili.

Predlagala je združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti za povečan obseg dela, saj bi tako poenostavili sistem, zagotovili bolj transparentno nagrajevanje in preprečili možnost dvojnega plačila. Vlada je načrtovala tudi postopno povečanje sredstev za nagrajevanje s sedanjih dveh na sedem odstotkov od mase osnovnih plač.

Poleg tega bi uvedli nov dodatek za zaposlene z izjemnimi dosežki na nacionalni ravni, kot so denimo znanstvenoraziskovalni dosežki ter dosežki v umetnosti, kulturi in športu. Ta dodatek bi lahko znašal največ polovico osnovne plače.

Odprava ocenjevanja

Vlada je v izhodiščih predlagala tudi odpravo ocenjevanja za namen napredovanja v plačnih razredih. Pri dosedanjem ocenjevanju so po podatkih vlade napredovali »praktično vsi javni uslužbenci«, saj je bilo od 70 do 90 odstotkov zaposlenih ocenjenih z najvišjo oceno.

Namesto ocenjevanja je predlagala uvedbo avtomatičnega napredovanja v plačne razrede. Javni uslužbenec, ki redno napreduje za dva plačna razreda, bi najvišjega namesto po 15 letih, kot je mogoče zdaj, dosegel po 40 letih dela. Vlada bi tako zmanjšala javne odhodke zaradi napredovanja, prihranke pa bi preusmerila v variabilno nagrajevanje v odvisnosti od rezultatov dela.

Profesor Mirko Pečarič s fakultete za javno upravo je za Oštro opozoril, da ocenjevanje delovne uspešnosti za namen napredovanja ni vedno učinkovito. »Zgolj navedba kriterijev lahko ustvarja videz strokovnosti, neodvisnosti in nepristranskosti, pri čemer pa mora biti tako tudi dejansko ocenjevanje.«

Branimir Štrukelj, glavni tajnik konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), je dejal, da so »izhodišča z gnusom zavrnili«. Združitvi dveh vrst nagrajevanja za delovno uspešnost nasprotujejo, vladi pa so predlagali povečanje mase sredstev za redno delovno uspešnost z dveh na pet odstotkov, za kar bi morala ta v proračunu zagotoviti dodatna sredstva.

V KSJS menijo, da je vlada v predlaganih izhodiščih izničila bistvo napredovanja ter povečala nepreglednost sistema in razlike med posameznimi plačnimi skupinami. Tako bi avtomatizacija napredovanja javne uslužbence na začetku karierne poti postavila »v bistveno slabši položaj od tistih, ki so že napredovali«.

Po mnenju predsednika sindikata Pergam Jakoba Počivavška predlagane spremembe ne prinašajo nobene dodane vrednosti: »Dejstvo je, da sistem že danes vsebuje kar nekaj elementov variabilnega nagrajevanja.«

Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da o konkretnem datumu sprememb ni mogoče govoriti, ker je implementacija sprememb plačnega sistema odvisna od pogajalskega procesa, zlasti s sindikati javnega sektorja.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo uvedli stimulativno nagrajevanje javnih uslužbencev z uvedbo variabilnega dela plače, ki bi bil odvisen od izpolnjevanja ciljev med javnimi uslužbenci in delodajalci.

Februarja je vlada oblikovala izhodišča za prenovo plačnega sistema javnega sektorja, ki pa so jih reprezentativni sindikati zavrnili. Kdaj se bodo sindikati s predstavniki vlade sestali glede prenove javnega plačnega sistema, ni znano. Uresničevanje obljube je zastalo.

analiziramo.png
Ocene še ni
21. junij 2021. 02:00

Deli

Povej naprej!