Javno odločanje v sodnih senatih

Javna uprava, pravosodje

Uveljavitev javnega odločanja v sodnih senatih, z možnostjo pisanja ločenih mnenj po vzoru ustavnega sodišča

prelomljena.png
Prelomljena

Vlada je prelomila obljubo, denimo tako, da je sprejela ukrep, ki je z njo v nasprotju ali neskladju, oziroma je do konca mandata ni izpolnila. Tudi kompromisno rešitev, s katero vlada izpolni le del obljube, štejemo za prelomljeno obljubo.

ODD-kat7-jav.png
prelomljena.png
Prelomljena
13. april 2022. 10:33

Na prvostopenjskih sodiščih ne bo ločenih mnenj

Matej Zwitter

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo uvedle javno odločanje v sodnih senatih, in sicer z uvedbo možnosti pisanja ločenih mnenj po vzoru ustavnega sodišča. Ustavni sodnik, ki se ne strinja z odločitvijo ali obrazložitvijo odločbe, lahko namreč po zakonu o ustavnem sodišču napiše ločeno mnenje.

Vrhovni sodniki lahko izdelajo ločena mnenja v pravdnih zadevah od leta 2017, ko je to možnost uvedla vlada Mira Cerarja. Aktualna vlada pa jo je decembra 2020 z novelo zakona o kazenskem postopku razširila tudi na zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskih zadevah.

Sodniki na nižjih ravneh sodstva sicer lahko izdelajo posebno mnenje, v katerem izrazijo nestrinjanje z odločitvijo sodnega senata. Toda posebna mnenja, v nasprotju z ločenimi mnenji, niso javna. Možnosti pisanja ločenih mnenj na okrajnih, okrožnih in višjih sodiščih vlada ni uredila.

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je sicer leta 2016 v mnenju o predlogu zakona za vzpostavitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju, ki ga je vložila skupina volivcev, opozorila, da so ločena mnenja smiselna le na višjih ravneh sodstva, kot sta vrhovno in ustavno sodišče. Tam namreč prispevajo k dodatni argumentaciji odločitev in so dolgoročno podlaga za razvoj prava, na nižjih sodiščih pa te vloge nimajo.

SKLEP

Vladajoče stranke so obljubile javno odločanje v sodnih senatih z uvedbo ločenih mnenj po vzoru ustavnega sodišča.

Vrhovni sodniki v pravdnih zadevah lahko izdelajo ločeno mnenje že od leta 2017, aktualna vlada je to možnost razširila še na kazenske postopke. Ni pa uvedla sprememb v odločanju na ravni prvostopenjskih sodišč, kar je zapisano v koalicijski pogodbi. Obljuba je prelomljena.

zaustavljena.png
Zastala
8. december 2021. 09:02

Uvedba ločenih mnenj le na vrhovnem sodišču

Matej Zwitter

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo uvedle javno odločanje v sodnih senatih, in sicer z uvedbo možnosti pisanja ločenih mnenj po vzoru ustavnega sodišča.

Zakon o ustavnem sodišču določa, da lahko sodnik, ki se ne strinja z odločitvijo ali obrazložitvijo odločbe, napove ločeno mnenje. To mora skladno s poslovnikom ustavnega sodišča pripraviti v sedmih dneh po tem, ko je seznanjen z odločitvijo.

Po zakonih o pravdnem postopku in o kazenskem postopku lahko sicer tudi sodniki na rednih sodiščih izdelajo posebno mnenje, v katerem izrazijo svoje nestrinjanje z odločitvijo sodnega senata. Toda v nasprotju z ločenimi mnenji posebna mnenja niso javna.

Skupina volivcev s prvopodpisanim Alešem Primcem je v času vlade Mira Cerarja leta 2016 v državni zbor vložila predlog zakona za vzpostavitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju, v katerem je predlagala uvedbo pisanja ločenih mnenj na vseh ravneh sodišč. Primc je 2018. kot predsednik stranke Glas za otroke in družino kratek čas kandidiral na državnozborskih volitvah.

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je takrat pojasnila, da so ločena mnenja, čeprav so nezavezujoča, izraz svobode izražanja. Opozarjajo na pravne dileme in prispevajo k dodatni argumentaciji odločitev, dolgoročno pa so podlaga za razvoj prava.

Poudarili so, da imajo ločena mnenja zato pomembno vlogo pri delu ustavnega sodišča, medtem ko bi na rednih sodiščih takšen pomen lahko pridobila le na višjih ravneh sojenja. Tudi v drugih državah, v katerih poznajo ločena mnenja, so ta omejena na ustavno in vrhovno sodišče, zato bi jih bilo tudi v Sloveniji smiselno omejiti le na ti dve sodišči.

Poslanci so septembra 2016 sklenili, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Februarja 2017 pa je državni zbor sprejel novelo zakona o pravdnem postopku, ki je uvedla možnost priprave ločenih mnenj v pravdnih postopkih na vrhovnem sodišču.

Aktualna vlada je oktobra lani predlagala še spremembo zakona o kazenskem postopku, državni zbor jo je sprejel decembra lani. Določa, da lahko vrhovni sodniki napišejo ločeno mnenje tudi pri zahtevah za varstvo zakonitosti v kazenskih zadevah, razen v primeru, ko gre za odločanje o odreditvi pripora.

Na ministrstvu za pravosodje menijo, da »bodo obrazložena ločena mnenja ob ustrezni prepričljivosti argumentacije pripomogla tako k temu, da bo večinska odločba bolj izbrušena, kakor tudi k temu, da bo lahko v prihodnjih odločbah večji poudarek dan vidikom, ki jih izpostavljajo posamezni sodniki«.

Pojasnili so, da so z lansko spremembo zakona o kazenskem postopku naslovili zavezo iz koalicijske pogodbe, novih sprememb zakonodaje, ki bi še dodatno razširile možnost podajanja ločenih mnenj, pa ne načrtujejo.

SKLEP

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo uvedle javno odločanje v sodnih senatih z uvedbo možnosti pisanja ločenih mnenj po vzoru ustavnega sodišča.

Kot je leta 2016 v mnenju o predlogu zakona za vzpostavitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju, ki ga je vložila skupina volivcev, opozorila zakonodajno-pravna služba državnega zbora, so ločena mnenja smiselna le na višjih ravneh sodstva, kot sta vrhovno in ustavno sodišče.

Vrhovni sodniki v pravdnih zadevah lahko izdelajo ločena mnenja od leta 2017, ko je to možnost uvedla vlada Mira Cerarja. Aktualna vlada je z novelo zakona o kazenskem postopku decembra lani pravico do priprave ločenega mnenja vrhovnih sodnikov razširila še na zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskih zadevah. Vlada pa ne načrtuje ukrepov, s katerimi bi pisanje ločenih mnenj razširili tudi na nižje ravni sodstva, kot sledi iz koalicijske pogodbe. Izvajanje obljube je zastalo.

analiziramo.png
Ocene še ni
21. junij 2021. 02:00

Deli

Povej naprej!