Študentsko delo in štipendije izvzeti iz skupnih prihodkov gospodinjstva

Mladi, družina, pokojnine, socialne zadeve

Izvzem študentskega dela in kadrovskih štipendij pri upoštevanju skupnega dohodka gospodinjstva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

prelomljena.png
Prelomljena

Vlada je prelomila obljubo, denimo tako, da je sprejela ukrep, ki je z njo v nasprotju ali neskladju, oziroma je do konca mandata ni izpolnila. Tudi kompromisno rešitev, s katero vlada izpolni le del obljube, štejemo za prelomljeno obljubo.

ODD-kat2-mlad.png
prelomljena.png
Prelomljena
13. maj 2022. 09:04

Prihodki študentov še vedno vplivajo na socialne pravice

Samo Demšar

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo iz skupnega dohodka gospodinjstva, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, izvzele študentsko delo in kadrovske štipendije.

Poslanci državnega zbora niso sprejeli predloga novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so ga 23. februarja v državni zbor vložili poslanci poslanske skupine NSi. Po predlogu bi se s 1. februarjem 2023 kadrovska štipendija in prihodki iz študentskega dela v celoti izvzeli iz skupnega dohodka družine za izračun vseh dvanajstih pravic iz javnih sredstev.

Poslanci predloga novele do konca mandata niso sprejeli. Obljuba je prelomljena.

spremljlamo.png
V izvajanju
10. april 2022. 16:25

Samo Demšar

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo iz skupnega dohodka gospodinjstva, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, izvzele študentsko delo in kadrovske štipendije.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je junija lani objavilo predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Po njem se v dohodek gospodinjstva pri uveljavljanju nekaterih pravic ne bi všteli dohodki dijakov in študentov, a le do višine minimalne plače. Sprememba bi veljala le za pet od dvanajstih pravic, in sicer za pravice do otroškega dodatka, državne štipendije, znižane cene vrtca ter subvencije kosila in malice v šoli.

Novela bi izvzetje kadrovske štipendije do višine bruto minimalne plače iz skupnega dohodka gospodinjstva zgolj formalizirala. Zakon o dohodnini namreč že zdaj določa, da se kadrovske štipendije do višine bruto minimalne plače ne vštevajo v davčno osnovo.

Z ministrstva so sporočili, da je bil predlog zakona lani jeseni posredovan v obravnavo vladi, ki pa ga ni obravnavala.

Člani poslanske skupine NSi so 23. februarja v državni zbor vložili svoj predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, po katerem bi se kadrovska štipendija in prihodki od študentskega dela v celoti izvzeli iz skupnega dohodka družine za izračun vseh dvanajstih pravic iz javnih sredstev.

Kot so sporočili iz poslanske skupine NSi, državni zbor obravnave novele ne more nadaljevati do 6. aprila, ko bodo poslanci tretjič obravnavali novelo zakona o urejanju položaja študentov, ki deloma posega v veljavni zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Kdaj bi poslanci lahko odločali o predlogu NSi, še ni znano, državni zbor pa na izrednih sejah lahko zaseda vse do konca mandata, torej do prve seje novega državnega zbora, ki jo predsednik države skliče najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi.

Če bodo poslanci novelo sprejeli, se bo začela uporabljati s 1. februarjem 2023.

spremljlamo.png
V izvajanju
21. junij 2021. 08:30

Prihodke študentov bi le delno izvzeli iz dohodkov gospodinjstva

Samo Demšar

Stranke SDS, SMC, NSi in Desus so se v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo iz skupnega dohodka gospodinjstva, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, izvzele študentsko delo in kadrovske štipendije.

Pravice iz javnih sredstev, med katere sodijo socialni transferji, kot so socialna pomoč, subvencije in štipendije, so po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev odvisne od materialnega položaja prosilca. Pri izračunu tega se upoštevajo tudi prihodki članov gospodinjstva, med drugim kadrovske štipendije in prihodki iz študentskega dela.

Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za Oštro sicer pojasnili, da se kadrovske štipendije do višine minimalne bruto plače pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev že zdaj ne vštevajo v skupni dohodek.

Kot je ministrstvo navedlo v utemeljitvi predloga novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga je 1. junija objavilo na portalu eDemokracija, namreč delodajalci o izplačilih kadrovskih štipendij do višine minimalne bruto plače niso dolžni poročati finančni upravi, saj se te skladno s 106. členom zakona o dohodnini do višine minimalne bruto plače ne vštevajo v davčno osnovo.

Do zdaj torej kadrovske štipendije, nižje od bruto minimalne plače, v dohodek gospodinjstva niso bile vštete zaradi določil zakona o dohodnini. Ministrstvo pa je v noveli zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev predlagalo, da se tudi v tem zakonu določi, da se kadrovske štipendije do navedene višine ne upoštevajo v prihodkih. Pri upoštevanju kadrovskih štipendij predlagana novela trenutno ureditev torej zgolj formalizira.

Študentsko delo izvzeto do minimalne bruto plače

Prihodki iz dijaškega in študentskega dela pa se po trenutni ureditvi vštevajo v prihodek družine za ugotavljanje upravičenosti do pravic iz javnih sredstev.

Ministrstvo je novelo začelo pripravljati lani jeseni. Predlagalo je, da se poleg kadrovskih štipendij iz skupnega dohodka gospodinjstva, ki se upošteva pri uveljavljanju nekaterih socialnih pravic, izvzamejo tudi dohodki dijakov in študentov, a le do višine minimalne bruto plače. Za leto 2021 je ta 1024,24 evra.

V obrazložitvi novele zakona so na ministrstvu pojasnili, da bi sprememba olajšala položaj socialno šibkejših dijakov in študentov, ki opravljajo študentsko delo. Po trenutno veljavni ureditvi, ki v skupni dohodek gospodinjstva šteje celoten prihodek dijakov in študentov, so starši »zaradi njihove pridnosti dobesedno kaznovani z nižjimi pravicami iz javnih sredstev«, so zakonski predlog utemeljili na ministrstvu.

Koalicijska pogodba ne navaja bruto višine študentskega zaslužka ali štipendije, do katere ta ne bi bila več vključena v skupni dohodek gospodinjstva.

Na vprašanje, zakaj so znesek za izvzetje iz dohodka omejili na višino minimalne bruto plače, česar koalicijska pogodba ne predvideva, so nam na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odgovorili, da želijo s predlogom izenačiti upoštevanje dohodkov dijakov in študentov z upoštevanjem kadrovskih štipendij.

Vesna Leskošek, profesorica na fakulteti za socialno delo, je za Oštro povedala, da je predlagana sprememba o izvzetju študentskega dela do višine minimalne bruto plače dobrodošla in potrebna, saj je trenutna ureditev poslabšala socialni status študentov. Dodala je še, da se strinja tudi z izvzetjem teh dohodkov do meje minimalne bruto plače, saj je ta višja od praga revščine in od minimalnega dohodka za izračun denarnih pomoči.

Predlog novele prav tako določa, da bi sprememba pri upoštevanju prihodkov veljala le za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanja cene vrtca. Ministrstvo je pojasnilo, da bo sprememba veljala tudi za pravico do subvencije kosila in malice v šoli, čeprav to v zakonu ni izrecno določeno. Vseh vrst pravic iz socialnih sredstev je sicer dvanajst.

Na zvezi prijateljev mladine Moste - Polje so za Oštro povedali, da je predlog ministrstva korak v pravo smer, vendar se jim hkrati zdi nujno, da bi se prihodki iz študentskega dela in kadrovskih štipendij izvzeli tudi pri odločanju o drugih socialnih transferjih, na primer o denarni socialni pomoči.

Partnerice v koalicijski pogodbi niso predvidele, da bi ukrep vplival zgolj na del pravic, medtem ko se predlog novele nanaša le na uveljavljanje petih od dvanajstih socialnih pravic: do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanja cene vrtca ter subvencije malice in kosila.

Na naše vprašanje, zakaj se ukrep nanaša samo na pet socialnih pravic od dvanajstih, so na ministrstvu odgovorili, da se dohodki dijakov in študentov pri drugih pravicah, denimo subvenciji najemnine, že zdaj ne upoštevajo v celoti. Pri ugotavljanju upravičenosti do preostalih sedmih pravic se ureditev s predlagano novelo ne bo spremenila.

Predlog novele zakona je bil do 15. junija v javni obravnavi, sledilo bo medresorsko usklajevanje in nazadnje predložitev vladi v potrditev, so pojasnili na ministrstvu.

Sklep

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v noveli zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev predlagalo določbo, da se kadrovske štipendije in prihodki iz študentskega dela do višine minimalne bruto plače izvzamejo iz dohodka družine, ki se upošteva pri uveljavljanju nekaterih pravic iz javnih sredstev.

Toda kadrovske štipendije do višine minimalne bruto plače so po zakonu o dohodnini že zdaj izvzete iz skupnega dohodka gospodinjstva. Predlog to ureditev zgolj formalizira.

Koalicijska pogodba ne predvideva, da bi kadrovske štipendije in prihodke iz študentskega dela iz skupnih dohodkov gospodinjstva izvzeli le do višine minimalne bruto plače. Prav tako se koalicijske stranke niso zavezale, da bo ukrep veljal samo za ugotavljanje upravičenosti do petih od dvanajstih socialnih pravic – otroškega dodatka, državne štipendije, znižanja cene vrtca ter subvencije malice in kosila.

Predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je trenutno v medresorskem usklajevanju, zato smo ocenili, da je obljuba »v izvajanju«.

analiziramo.png
Ocene še ni
21. junij 2021. 02:00

Deli

Povej naprej!