Sprememba zakona o državnem tožilstvu

Javna uprava, pravosodje

Sprememba zakona o državnem tožilstvu v smeri preveritve in sopodpisa predstojnika tožilstva (pri hujših kaznivih dejanjih pa skupine tožilcev) v primeru zavrženja kazenskih ovadb

izpolnjena.png
Izpolnjena

Vlada je obljubo v celoti izpolnila.

ODD-kat7-jav.png
izpolnjena.png
Izpolnjena
12. januar 2022. 09:16

Nova varovalka pred zavrženjem kazenskih ovadb

Katarina Bulatović

Koalicijski partnerji so se leta 2020 zavezali k spremembi zakona o državnem tožilstvu. Določili so, da bo zavrženje kazenske ovadbe moral preveriti in sopodpisati predstojnik tožilstva. Poleg tega so predvideli, da bo ovadbe za hujša kazniva dejanja preverjala skupina tožilcev.

Državni tožilec lahko na podlagi zakona o kazenskem postopku kazensko ovadbo zavrže, denimo, ko dejanje, za katero preganjajo storilca, ni kaznivo, ko ni utemeljenega suma, da je storilec storil kaznivo dejanje, ko pregon zastara ali pa je storilec pomiloščen.

Tožilec je moral skladno z državnotožilskim redom do oktobra 2020 vodji državnega tožilstva predložiti osnutek akta o zavrženju ovadbe samo v zadevah posebnega pomena, med katere sodijo tudi posebej huda kazniva dejanja. Kot so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu, so to kazniva dejanja, za katera so predpisane zaporne kazni nad osem let, denimo umor in posilstvo.

Novela zakona o državnem tožilstvu, ki je začela veljati oktobra 2020, pa določa, da mora državni tožilec osnutek akta o zavrženju ovadbe predložiti na vpogled vodji državnega tožilstva, kadar gre za kazniva dejanja, za katera je predpisana zaporna kazen več kot tri leta. Preden tožilec akt izda, ga mora vodja državnega tožilstva tudi podpisati.

Če gre za kazniva dejanja, za katera je predpisana zaporna kazen več kot osem let, se mora vodja državnega tožilstva posvetovati z dvema državnima tožilcema.

Z novelo so želeli zagotoviti učinkovito izvajanje enotne politike pregona in okrepiti odgovornost vodje državnega tožilstva, so na ministrstvu za pravosodje pojasnili v obrazložitvi predloga zakona.

Leta 2020 so na tožilstvih zavrgli 17.456 ovadb, kar je skoraj tisoč manj kot leta 2019, kažejo podatki iz letnih poročil vrhovnega državnega tožilstva.

Toda na vrhovnem državnem tožilstvu so do spremembe zakona kritični. Za Oštro so pojasnili, da sprememba novele zakona ruši koncept celotnega zakona o državnem tožilstvu, po katerem je državni tožilec pri opravljanju državnotožilske službe samostojen ter vezan na ustavo in zakon.

Opozorili so, da tudi ustava »implicitno vsebuje načelo samostojnosti državnih tožilcev«. To so utemeljili z odločbo iz leta 2013, v kateri je ustavno sodišče odločalo o ustavnosti zakona o državni upravi. Sodišče je med drugim navedlo, da bi bila zakonska ureditev, po kateri bi bil državni tožilec pri vlaganju ali zastopanju kazenskih ovadb pravno vezan na navodilo, v neskladju z ustavo. To bi namreč pomenilo, da je državni tožilec »podaljšana roka nekoga drugega«.

V nadaljevanju odločbe je sodišče sicer navedlo, da to ne pomeni, da ne bi bil dopusten notranji nadzor nad delom državnega tožilca zaradi zagotovitve enotnosti kazenskega pregona.

Poleg tega na vrhovnem državnem tožilstvu menijo, da sprememba ni prispevala k drugačnim državnotožilskim odločitvam. To so utemeljili s podatki, da so od spremembe zakona od skupno 4530 osnutkov sklepov o zavrženju, ki so jih pregledali vodje, le dva vrnili v delo državnima tožilcema. Od tega so po ponovni preučitvi en osnutek sklepa potrdili kot sklep o zavrženju ovadbe, drugega pa so spremenili v zahtevo za preiskavo, kjer še niso izdali odločitve. Dodali so še, da se je s spremembo zagotovo podaljšal čas reševanja zadev.

Na pravosodnem ministrstvu so odgovorili, da bodo očitke vrhovnega državnega tožilstva lahko komentirali šele aprila, ko bo ministrstvo prejelo skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev za prejšnje leto ter oceno izvrševanja politike pregona.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bo kazenske ovadbe pred zavrženjem preveril in sopodpisal predstojnik tožilstva. Poleg tega so predvideli, da bo ovadbe za hujša kazniva dejanja preverila skupina tožilcev.

Novelo zakona o državnem tožilstvu, ki določa, da mora državni tožilec osnutek akta o zavrženju ovadbe za kaznivo dejanje, za katero je predpisana zaporna kazen, daljša od treh let, pred zavrženjem predložiti na vpogled vodji državnega tožilstva, je državni zbor sprejel septembra 2020. Poleg tega novela določa, da se mora vodja državnega tožilstva, preden zavrže ovadbo za hujša kazniva dejanja, posvetovati z dvema državnima tožilcema.

Obljuba je izpolnjena.

analiziramo.png
Ocene še ni
21. junij 2021. 02:00

Deli

Povej naprej!