Ukrepi za ogljično nevtralnost do 2050

Gospodarski razvoj, prostor, okolje, infrastruktura, tehnologija in energetika

Ukrepi za ogljično nevtralnost do 2050, vključno z izrabo jedrske energije ter urejevanje področja rabe geotermalne energije

spremljlamo.png
V izvajanju

Vlada pripravlja ukrepe za izpolnitev obljube, pri čemer štejejo ukrepi, ki jih pripravljajo ministrstva ali organi v njihovi sestavi ali so v medresorskem usklajevanju, v obravnavi v državnem zboru, pri pristojnih organih in podobno.

ODD-kat1-gosp.png
spremljlamo.png
V izvajanju
20. oktober 2021. 08:24

Za ogljično nevtralnost nujna prenova energetskega in podnebnega načrta

Samo Demšar

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale, da bodo sprejele ukrepe za ogljično nevtralnost do leta 2050, vključno z izrabo jedrske energije ter ureditvijo področja rabe geotermalne energije.

Vlada je aprila letos sprejela resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, nato jo je julija sprejel tudi državni zbor. Resolucija določa, da bo Slovenija do takrat dosegla ogljično nevtralnost, vendar dokument ne vsebuje konkretnih ukrepov, s katerimi bi te cilje dosegli.

Slovenija se je nato prav tako julija skupaj z drugimi državami članicami EU v evropskem zelenem dogovoru zavezala, da bo do leta 2050 dosegla ogljično nevtralnost. Podpisnice bodo morale iz ozračja zajeti več ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, kot jih izpustijo v okolje.

Po podatkih poročila evropske agencije za okolje je EU leta 2019 proizvedla 3,8 gigatone CO2 več, kot so ga iz ozračja zajeli gozdovi in drugo naravno okolje, kar je štiriodstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2018.

Z ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da so ukrepi za doseganje ogljične nevtralnosti predstavljeni v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), ki ga je februarja 2020 sprejela vlada Marjana Šarca. Toda NEPN velja le do leta 2030, na ministrstvu pa njegovo prenovo načrtujejo v letih 2023 in 2024.

NEPN do leta 2030 sicer predvideva 20-odstotno zmanjšanje izpustov glede na leto 2005, kar bi med drugim dosegli z dodatnimi sredstvi za nego in varstvo gozdov, s postopno odpravo spodbud za uporabo fosilnih goriv in spodbujanjem izrabe geotermalne energije ter z razvojem trajnostne mobilnosti.

Vse večji izpusti v prometu

NEPN predvideva, da se bodo izpusti v prometu do leta 2030 povečali za 12 odstotkov glede na leto 2005, vendar se je količina izpustov do leta 2017 povečala že za 27 odstotkov, zato jih bo treba zmanjšati.

Promet je edini sektor v Sloveniji, v katerem so se izpusti toplogrednih plinov po letu 2005 povečali, in to predvsem zaradi cestnega prometa, so v letošnjem poročilu projekta Life Podnebna pot 2050 opozorili na centru za energetsko učinkovitost (CEU) pri inštitutu Jožefa Stefana. Po njihovi oceni bi bilo treba izvajanje ukrepov za zmanjšanje emisij v prometu nujno okrepiti.

»Na področju prometa je zasnovana vrsta ukrepov, a so še daleč od ustrezne izvedbe,« sta v skupnem pojasnilu za Oštro poudarili Katarina Trstenjak in Andreja Urbančič s CEU.

Navedli sta denimo, da bi morali lani po zavezah iz NEPN uvesti trajnostni sistem obračuna nadomestila potnih stroškov, s katerim bi spodbujali uporabo javnega potniškega prometa in drugih oblik trajnostne mobilnosti. Kljub temu pa se je vlada letos s sindikati javnega sektorja dogovorila, da bodo delodajalci v javnem sektorju za prevoz na delo izplačevali dejansko kilometrino, kar ne spodbuja uporabe javnega potniškega prometa. Zaostajajo tudi ukrepi za boljšo kakovost storitev, denimo uskladitev voznih redov, in razvoj železniškega omrežja.

Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da so letos uvedli cenejše vozovnice v medkrajevnem potniškem prometu ob koncu tedna ter znižali ceno vseslovenskih vozovnic za študente in dijake. Na področju prevoza na delo z javnim potniškim prometom bodo do konca tega ali začetka prihodnjega leta pocenili mesečne in letne vozovnice ter delno integrirali medkrajevni in mestni prevoz.

Po mnenju Trstenjakove in Urbančičeve bi bilo treba za doseganje cilja ogljične nevtralnosti do leta 2050 okrepiti tudi spodbude za zmanjšanje izpustov v industriji, denimo za izkoriščanje odvečne toplote. Slovenija prav tako zaostaja pri energetski prenovi stavb, predvsem stavb državne uprave.

Ministrstvo ni odgovorilo na vprašanje o ukrepih za zmanjšanje izpustov v industriji in pospešitev energetske prenove stavb.

NEPN premalo ambiciozen

Katarina Trstenjak s CEU je opozorila, da je EU od takrat, ko smo sprejeli NEPN, že zaostrila cilje za zmanjšanje izpustov do leta 2030. Do takrat bo emisije po novem treba zmanjšati za 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990, medtem ko NEPN načrtuje zgolj 40-odstotno znižanje.

Aljoša Slameršak, magister klimatskih znanosti in raziskovalec na avtonomni univerzi v Barceloni, ugotavlja, da ukrepi NEPN niso skladni s cilji pariškega sporazuma, ki določa dolgoročno omejitev globalnega segrevanja. Če bi segrevanje želeli omejiti na dve stopinji Celzija, bi bilo izpuste do leta 2030 treba prepoloviti, je poudaril.

Slameršak je skupaj s sodelavci lani pripravil predloge za izboljšavo NEPN in podnebne strategije Slovenije. Avtorji so med drugim opozorili, da energetski in podnebni načrt do leta 2030 predvideva zgolj 30-odstotno zmanjšanje uporabe premoga, čeprav bi ga do takrat morali za dosego ogljične nevtralnosti leta 2050 popolnoma opustiti. Predloge so poslali na okoljsko ministrstvo, predsedniku države in vladi, a so odgovor prejeli samo z ministrstva.

Slameršak je opozoril, da slovenska podnebna strategija precenjuje količino ogljika, ki jo bodo iz ozračja počrpali slovenski gozdovi, saj so se zmogljivosti teh za zajem CO2 zaradi žledoloma, podlubnikov in sečnje zmanjšale. Po podatkih poročila evropske agencije za okolje sta bili Slovenija in Češka leta 2019 edini članici EU, ki sta v sektorju rabe zemljišč in gozdarstva ustvarili več izpustov CO2, kot ga je sektor počrpal iz ozračja.

Odločitev o JEK 2 do leta 2027

Sedanji blok jedrske elektrarne v Krškem naj bi po energetskem in podnebnem načrtu deloval do leta 2043, če bo prejela ustrezno okoljevarstveno dovoljenje. Po lanski razsodbi upravnega sodišča mora agencija za okolje namreč ponovno odločati o tem, ali je za podaljšanje delovanja bloka potrebna presoja vplivov na okolje, in vnovič izdati okoljevarstveno dovoljenje.

Julija letos je ministrstvo za infrastrukturo sicer izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok jedrske elektrarne, ki je v načrtih vsaj od leta 2006. To dovoljenje mora po energetskem zakonu pred začetkom gradnje pridobiti vsak objekt za proizvodnjo elektrike, ki presega 1 MW električne moči in je priključen na javno omrežje.

Na ministrstvu so opozorili, da izdaja energetskega dovoljenja zgolj omogoča izvedbo upravnih postopkov in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje o JEK 2. »Izdaja energetskega dovoljenja ne pomeni dokončne odločitve za projekt, saj celoten postopek zahteva preverjanje različnih okoljskih, prostorskih, tehničnih in ekonomskih parametrov.«

Z ministrstva so sporočili, da bosta pri odločitvi sodelovali tudi domača javnost na posvetovalnem referendumu in tuja javnost. Ta referendum lahko državni zbor razpiše o vprašanjih, ki so širšega pomena za državljane, izid referenduma pa ni zavezujoč.

NEPN predvideva končno odločitev o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne do leta 2027. Toda Slameršak in sodelavci so v svojih predlogih opozorili, da bi bila odločitev do leta 2027 prepozna za zmanjševanje emisij in doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050.

Na področju geotermalne energije NEPN v letu 2021 med drugim predvideva pripravo zakonodajnih sprememb ter izdelavo zemljevida geotermalnega potenciala, na podlagi katerega bi določili prednostna območja za investicijske spodbude, namenjene gradnji vrtin za usmeritev vode nazaj v vodonosnik.

Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da je treba za izkoriščanje geotermalne energije uskladiti zakona o rudarstvu in o varstvu voda, saj tega področja ne obravnavata na enak način. Do kdaj bodo pripravili predloga zakonskih sprememb, niso pojasnili. Geološki zavod pa še pripravlja karto geotermalnega potenciala, predvidoma bo izdelana do konca leta.

S K L E P

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale, da bodo sprejele ukrepe za ogljično nevtralnost do leta 2050, vključno z izrabo jedrske energije in ureditvijo področja rabe geotermalne energije.

Prejšnja vlada je februarja lani sprejela celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki velja le do leta 2030. Zdajšnje okoljsko ministrstvo načrtuje prenovo NEPN v letih 2023 in 2024.

Strokovnjaki s centra za energetsko učinkovitost na inštitutu Jožefa Stefana pa so v letošnjem poročilu poudarili, da bi bilo nujno treba okrepiti ukrepe za zmanjšanje emisij v prometu. Sodelavki CEU Katarina Trstenjak in Andreja Urbančič sta opozorili na neustrezno ureditev povračila potnih stroškov ter zaostajanje ukrepov za uskladitev voznih redov in razvoj železniškega omrežja. Za doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050 pa bo, pravita, treba okrepiti tudi spodbude za zmanjševanje izpustov v industriji.

Ministrstvo za infrastrukturo je letos izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, geološki zavod pa naj bi do konca leta pripravil karto geotermalnega potenciala, na podlagi katere bo mogoče določiti območja za investicije. Zakonodajnih sprememb, ki bi omogočile izrabo geotermalne energije, na ministrstvu še niso pripravili.

Vlada je sprejela nekatere ukrepe za dosego ogljične nevtralnosti, denimo za izrabo jedrske energije, medtem ko izvedba ukrepov za zmanjšanje izpustov v prometu in izrabo geotermalne energije zaostaja. Obljuba koalicije, da bodo izvajali ukrepe za ogljično nevtralnost do leta 2050, vključno z ukrepi za izrabo jedrske in geotermalne energije, je v izvajanju.

analiziramo.png
Ocene še ni
21. junij 2021. 02:00

Deli

Povej naprej!