Zmanjšanje prometnih zastojev

Gospodarski razvoj, prostor, okolje, infrastruktura, tehnologija in energetika
prelomljena.png
Prelomljena

Vlada je prelomila obljubo, denimo tako, da je sprejela ukrep, ki je z njo v nasprotju ali neskladju, oziroma je do konca mandata ni izpolnila. Tudi kompromisno rešitev, s katero vlada izpolni le del obljube, štejemo za prelomljeno obljubo.

ODD-kat1-gosp.png
prelomljena.png
Prelomljena
7. marec 2022. 07:55

V Ljubljani lani manj zastojev kot pred dvema letoma

Samo Demšar

Koalicijske stranke so se zavezale k zmanjšanju prometnih zastojev.

Na ministrstvu za infrastrukturo so za Oštro pojasnili, da statističnih podatkov o prometnih zastojih nimajo. Ob tem so opozorili, da sta se število vozil in struktura prometa med epidemijo covida-19 zelo spremenila v primerjavi s prejšnjim obdobjem, zato obdobij ne bi bilo smiselno primerjati.

Z družbe za avtoceste (Dars) so sporočili, da so se prometni zastoji na avtocestah v mandatu aktualne vlade zmanjšali, a so poudarili, da se je zaradi epidemije covida-19 in z njo povezanih ukrepov zmanjšal tudi promet na avtocestah in hitrih cestah.

Nizozemski ponudnik navigacijskih sistemov TomTom vsako leto objavi indeks prometa, po katerem 404 mesta po svetu, od teh 240 evropskih, razvrščajo glede na stopnjo prometnih zastojev. Med temi se je Ljubljana lani z 22-odstotno stopnjo zastojev uvrstila na 120. mesto. To pomeni, da je povprečna vožnja trajala 22 odstotkov dlje kot v času, ko zastojev ni bilo.

Zastoji v Ljubljani so se lani v primerjavi z letom 2020, ko je bila stopnja zastojev 17-odstotna, povečali. V letu pred epidemijo je bila ta 26-odstotna.

Na ministrstvu za infrastrukturo so poudarili, da so si v tem mandatu s številnimi ukrepi prizadevali, da bi čim več ljudi potovalo z vlakom ali avtobusom, kar bi zmanjšalo pritisk na cestni promet.

Septembra lani je ministrstvo na podlagi novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki jo je državni zbor sprejel junija lani, prenovilo sistem subvencioniranih vozovnic za dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih. Po novem lahko vozovnice uporabljajo na območju celotne države, ne le na relaciji med domom in izobraževalno institucijo, kot je veljalo prej.

Uvedli so tudi posebne popuste za vožnjo ob koncu tedna in ugodnejše cene za skupinske vozovnice. Z mestnima občinama Ljubljana in Maribor so sklenili pogodbo za zagotavljanje brezplačnega prevoza za upokojence, invalide in vojne veterane v mestnem prometu.

V Focusu, društvu za sonaraven razvoj, so februarja letos v komentarju študije o podnebni politiki evropskih mest opozorili, da bi morali v Ljubljani več pozornosti nameniti temu, kako na javni prevoz preusmeriti čim več delovno aktivnega prebivalstva. »Nižja cena terminske vozovnice bi k temu gotovo pripomogla.«

Poudarili so, da bi morala cena mesečne vozovnice znašati 20-kratnik enkratne vozovnice, cena letne pa sedemkratnik mesečne. Po podatkih Ljubljanskega potniškega prometa je cena splošne mesečne vozovnice trenutno od 23,3- do 28,5-krat višja od enkratne vozovnice, odvisno od območja. Splošna letna vozovnica pa je skoraj desetkrat dražja od mesečne.

Matej Gabrovec z geografskega inštituta Antona Melika je poudaril, da so prenova sistema subvencioniranih vozovnic in cenejše vozovnice konec tedna korak v pravo smer. Po njegovem je cenovni sistem vozovnic treba prenoviti, saj cene niso konkurenčne prevozu z avtomobilom.

Po mnenju Nele Halilović, vodje projektov na inštitutu za politike prostora, so ukrepi, ki jih v tem mandatu izvaja vlada, ustrezni. Opozorila pa je, da verjetno ne bodo dovolj učinkoviti, dokler se bo z gradnjo cest spodbujalo odvisnost od avtomobila.

Poudarila je, da bi za občutno zmanjšanje zastojev in drugih negativnih učinkov prometa na zdravje in okolje prednostno vlogo morale imeti rešitve, ki bi prebivalce množično spodbudile k spremembi potovalnih navad. Za dosego tega cilja bi morali odločevalci, načrtovalci in uporabniki javni potniški promet prepoznati kot ključni del nacionalnega prometnega sistema in mu nameniti tudi večino sredstev za prometno politiko.

Halilovićeva je dodala, da je treba na krajših razdaljah spodbujati hojo in kolesarjenje. Po analizi, ki jo je inštitut za politike prostora objavil leta 2020, so prebivalci Slovenije 19 odstotkov poti, krajših od enega kilometra, in 60 odstotkov poti, krajših od petih kilometrov, opravili z avtomobilom.

Kot smo že poročali v analizi obljube o naložbah v javni promet, je vlada v državnih proračunih za leti 2021 in 2022 povečala sredstva za naložbe v izboljšanje infrastrukture javnega prometa. V proračunu za leto 2021 je bilo za te naložbe namenjenih 120,3 milijona več kot leto prej, v letošnjem proračunu pa 228,9 milijona evrov več.

Po podatkih statističnega urada (Surs) se je lani število potnikov v cestnem javnem linijskem prometu in železniškem prometu povečalo v primerjavi z letom 2020, toda leta 2019 jih je bilo še več.

Lani je cestni javni linijski promet uporabljalo 16,9 milijona potnikov, kar je 40,5 odstotka manj kot leta 2019. V prvih devetih mesecih lanskega leta je s slovenskimi železnicami po podatkih Sursa potovalo 8,5 milijona ljudi, kar je 17,3 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2019.

Po besedah Marjete Benčina, strokovne sodelavke društva Focus, so zastoji lahko »dober izgovor« za širitev cestne infrastrukture, saj je vožnja z avtomobilom zaradi njih manj privlačna. Dars denimo kot enega od ukrepov za povečanje varnosti in pretočnosti prometa načrtuje tretji prometni pas na delih štajerske in primorske avtoceste.

»Inženirske rešitve v slogu širitve cestne infrastrukture kratkoročno povečajo pretočnost, dolgoročno pa bomo imeli še več zastojev. Če so avtomobili sprva stali v dveh kolonah, bodo po širitvi čez pet let, na primer, stali v treh ali štirih kolonah,« je opozorila Benčina.

Poudarila je, da bi morale države v mestih omejevati motorni promet in oteževati dostop avtomobilom, hkrati pa ponujati trajnostne, udobnejše in hitrejše alternative vožnji z avtomobilom. »Bolj umestno vprašanje je, kako zmanjšati motorni promet, prometne izpuste in vse druge negativne učinke prometa, in ne, kako zmanjšati zastoje.«

SKLEP

Koalicijske stranke so se zavezale k zmanjšanju prometnih zastojev.

Celostnih statističnih podatkov o prometnih zastojih ni. Po podatkih nizozemskega ponudnika navigacijskih sistemov TomTom pa je bilo v Ljubljani v letih 2020 in 2021 zastojev manj kot leta 2019.

Toda kot so opozorili na ministrstvu za infrastrukturo, zaradi vpliva epidemije covida-19 obdobij ni smiselno primerjati. Poudarili so, da si z različnimi ukrepi prizadevajo za povečanje števila potnikov na vlakih in avtobusih, da bi tako zmanjšali pritisk na cestni promet.

Državni zbor je julija lani sprejel novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, ki je dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih omogočila uporabo subvencioniranih vozovnic na območju celotne države. Prav tako so na ministrstvu z mestnima občinama Ljubljana in Maribor sklenili pogodbo za zagotavljanje brezplačnega prevoza za upokojence, invalide in vojne veterane v mestnem prometu.

Vlada je v državnih proračunih za leti 2021 in 2022 tudi povečala sredstva za naložbe v izboljšanje infrastrukture javnega prometa.

Matej Gabrovec z geografskega inštituta Antona Melika je poudaril, da je treba prenoviti cenovni sistem vozovnic. Vodja projektov na inštitutu za politike prostora Nela Halilović pa, da ukrepi aktualne vlade, čeprav so ustrezni, ne bodo učinkoviti, dokler bo gradnja cest spodbujala odvisnost od avtomobila. Po njenem potrebujemo rešitve, ki bi privedle do množične spremembe potovalnih navad.

Podatkov o dolžini prometnih zastojev po vsej državi ni. Vlada je sprejela več ukrepov za spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa, s katerimi namerava razbremeniti cestni promet. Sogovorniki so nekatere ukrepe, denimo prenovo subvencioniranih vozovnic ter cenejše vozovnice ob koncu tedna, označili za ustrezne, vendar so poudarili, da bi bili za učinkovito zmanjševanje prometnih zastojev potrebni še dodatni ukrepi, kot sta prenova cenovnega sistema vozovnic in omejevanje dostopa v mesta z avtomobili.

Vladni ukrepi za zmanjšanje prometnih zastojev niso celoviti, zato ugotavljamo, da so koalicijski partnerji obljubo prelomili.

analiziramo.png
Ocene še ni
21. junij 2021. 02:00

Deli

Povej naprej!