Ustanovitev demografsko-pokojninskega sklada

Mladi, družina, pokojnine, socialne zadeve

Ustanovitev Slovenskega demografsko-pokojninskega sklada s sedežem v Mariboru

prelomljena.png
Prelomljena

Vlada je prelomila obljubo, denimo tako, da je sprejela ukrep, ki je z njo v nasprotju ali neskladju, oziroma je do konca mandata ni izpolnila. Tudi kompromisno rešitev, s katero vlada izpolni le del obljube, štejemo za prelomljeno obljubo.

ODD-kat2-mlad.png
prelomljena.png
Prelomljena
13. maj 2022. 09:02

Demografskega sklada še ni

Matej Zwitter

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo ustanovili demografsko-pokojninski sklad s sedežem v Mariboru.

Vlada je oktobra 2020 v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu. Po predlogu zakona bi sklad upravljal 8,6 milijarde evrov državnih naložb, med drugim pa bi nanj prenesli premoženje slovenskega državnega holdinga, kapitalske družbe in družbe za upravljanje terjatev bank.

Julija lani so poslanci odločili, da glasovanje o predlogu prestavijo na eno izmed prihodnjih sej, toda do konca mandata o njem niso glasovali. Obljuba je prelomljena.

zaustavljena.png
Zastala
10. april 2022. 16:09

Demografsko-pokojninski sklad še vedno v poslanskih predalih

Katarina Bulatović

Vlada je oktobra 2020 v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu. Ta ureja status in delovanje sklada, ne določa pa tudi njegovega sedeža, kot so obljubili koalicijski partnerji.

Državni zbor je že opravil vsa tri branja predloga, kar pomeni, da bi morali poslanci o njem le še glasovati. Toda julija lani so sklenili, da bodo glasovanje preložili na eno od prihodnjih sej. Datum glasovanja ni določen, državni zbor pa lahko zakone sprejema vse do prve seje novega parlamenta, ki jo predsednik države skliče najkasneje 20 dni po volitvah.

zaustavljena.png
Zastala
29. oktober 2021. 08:00

Sprejemanje zakona o demografskem skladu zastalo

Katarina Bulatović

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo ustanovili demografsko-pokojninski sklad s sedežem v Mariboru.

Vlada je oktobra lani pripravila predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki predvideva preoblikovanje slovenskega državnega holdinga (SDH) v nacionalni demografski sklad. Sklad bi upravljal več državnih kapitalskih naložb, vrednih 8,6 milijarde evrov. Med drugim bi nanj prenesli premoženje slovenskega državnega holdinga, kapitalske družbe in družbe za upravljanje terjatev bank.

Poslanci bi morali o predlogu glasovati 15. julija, vendar so odločanje prestavili na jesen. Iz državnega zbora so za Oštro sporočili, da datum tretje obravnave in tudi glasovanja še ni določen.

Vlada je v predlogu zakona pojasnila, da je cilj ustanovitve sklada poenostavitev upravljanja državnih naložb in povečanje sredstev za pokojnine. Prispevki davkoplačevalcev namreč ne zadostujejo za izplačilo pokojnin, zato mora država pokojninski sistem sofinancirati iz proračuna. Lani so zanj namenili 1,13 milijarde evrov oziroma 9 odstotkov proračunskih sredstev.

Predlog zakona predvideva, da bi sklad 40 odstotkov od prejetih dividend in kupnin od prodaje kapitalskih naložb vsako leto izplačal zavodu za pokojninsko zavarovanje. Deset odstotkov od dividend bi sklad namenil za politiko starejših, enak delež pa še za družinsko politiko in štipendiranje. Katere politike sodijo v ti dve področji, ni opredeljeno.

»Zgolj računovodska operacija«

Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Pahor meni, da zgolj prenos državnih naložb s SDH in drugih upravljavcev na novi demografski sklad ne bo rešil primanjkljaja v pokojninski blagajni: »Nihče ne pove na glas, da le preoblikovanje sedanjih skladov v nov demografski sklad na nobeno od javnih blagajn ne bo imelo nikakršnega finančnega učinka. Gre zgolj za računovodsko operacijo.«

Po Pahorjevem mnenju bi vzdržen pokojninski sistem zagotovili z uvedbo obveznega vplačevanja v drugi pokojninski steber. »A za kaj takega je potrebna pokojninska reforma, ne samo formiranje demografskega sklada.«

Poleti so tudi v zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozorili, da predlog zakona ne zagotavlja novih finančnih virov za pokojnine. Sporočili so, da bodo v primeru sprejetja zakona organizirali zbiranje podpisov za zakonodajni referendum.

Predlog zakona med drugim predvideva, da bi sklad financiral družinsko politiko in politiko starejših, kar po mnenju sindikata ni naloga demografskega sklada, temveč proračuna.

»Družinska politika je vsekakor pomembna, vendar je v zakonu premalo opredeljena, to pa velja tudi za politiko starejših,« je za Oštro dejal Marijan Papež, generalni direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Na ministrstvu za finance menijo, da vladni predlog omogoča »ustrezno sofinanciranje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja«. Uvajanje dodatnih virov za pokojnine bi po njihovem pomenilo večjo obremenitev državljanov prek dajatev ali preusmeritev proračunskih virov za investicije, socialo in razvoj v izplačila pokojnin.

Politizacija sklada

Vladni predlog zakona še predvideva, da bi sedem izmed 11 članov nadzornega sveta sklada imenoval državni zbor, štiri pa vlada.

Na ta predlog se je že oktobra lani, ob prvi objavi njegovih določb, odzvala komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Rešitev po njihovi oceni pomeni »velik odmik od zagotavljanja pogojev za strokovnost in neodvisnost nadzornega sveta, posledično pa tudi za neodvisno delovanje samega sklada«.

Opozorili so še, da ureditev ne predvideva nadzora nad premoženjskim stanjem članov organov nadzora in nad sprejemanjem daril. Menili so, da je bil že postopek priprave zakona nepregleden, saj javnosti ni bilo omogočeno sodelovanje v okviru javne obravnave.

Zaradi pripomb KPK je finančno ministrstvo sicer dopolnilo predlog zakona. Opredelili so dokazila za kandidate za člane nadzornega sveta sklada in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev pri kandidatih, ki jih bo imenoval državni zbor.

Predlog predvideva tudi nadzor nad premoženjskim stanjem članov sveta. Za pripravo pravilnika v zvezi s sprejemanjem daril bi bil pristojen pooblaščenec demografskega sklada za skladnost poslovanja in integriteto.

Toda na KPK ugotavljajo, da tudi aktualni predlog zakona ne obravnava že dolgo znanih korupcijskih tveganj v državnih kapitalskih družbah. Po trenutni različici bi namreč člani nadzornega sveta lahko postali politični funkcionarji. Prav tako predlog ne opredeljuje pogojev za odpoklic nadzornikov sklada.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo ustanovili demografsko-pokojninski sklad s sedežem v Mariboru.

Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ga je vlada pripravila oktobra lani, ureja status in delovanje nacionalnega demografskega sklada, ne pa tudi njegovega sedeža.

Glasovanje o zakonu v državnem zboru je bilo sprva predvideno julija letos, vendar je vlada odločanje prestavila na jesen, nov datum pa še ni določen. Uresničevanje obljube je zastalo.

analiziramo.png
Ocene še ni
21. junij 2021. 02:00

Deli

Povej naprej!