Dvig proračunskih sredstev za gradnjo stanovanj

Gospodarski razvoj, prostor, okolje, infrastruktura, tehnologija in energetika

Dvig namenskih proračunskih sredstev [za gradnjo stanovanj]

prelomljena.png
Prelomljena

Vlada je prelomila obljubo, denimo tako, da je sprejela ukrep, ki je z njo v nasprotju ali neskladju, oziroma je do konca mandata ni izpolnila. Tudi kompromisno rešitev, s katero vlada izpolni le del obljube, štejemo za prelomljeno obljubo.

ODD-kat1-gosp.png
prelomljena.png
Prelomljena
21. junij 2021. 10:00

V proračunih ni postavke za gradnjo stanovanj

Matej Zwitter

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale k »vzpostavitvi sistemskega vira za gradnjo stanovanj ter dvigu namenskih proračunskih sredstev«. Zaveza vsebuje dve ločeni obljubi, zato v tokratni analizi preverjamo zgolj izpolnjevanje druge, torej da bo vlada povečala namenska proračunska sredstva za gradnjo stanovanj.

Na republiškem stanovanjskem skladu so leta 2019 ocenili, da bi za kontinuirano gradnjo novih stanovanj potrebovali sistemski vir sredstev iz državnega proračuna v višini 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na leto. K dvigu sredstev do tega zneska so se sicer v koalicijskem sporazumu zavezale tudi stranke prejšnje vlade. Po podatkih statističnega urada bi bilo 0,4 odstotka BDP 193 milijonov evrov državnih sredstev na leto.

Kljub zavezi te in prejšnje vlade, da bosta povečali obseg sredstev, v proračunih za leta 2020, 2021 in 2022 postavke za gradnjo stanovanj ni. Kot so za Oštro pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor (MOP), prav tako nimajo podatka, koliko država skupno nameni za gradnjo stanovanj, denimo s sofinanciranjem občinskih projektov.

Nekdanja direktorica ljubljanskega stanovanjskega sklada Jožka Hegler je za Oštro poudarila, da pomanjkanje sredstev za gradnjo stanovanj ni nič novega. »Večina strank v predvolilnih programih in ponavadi tudi koalicijskih pogodbah nameni kakšen odstavek stanovanjski politiki in zagotavljanju sredstev za stanovanja. Ko bi morale to uresničiti, pa denarja ni nikjer.«

Nekdanji minister za okolje Pavel Gantar prav tako opaža, da vladne stranke obljube o dodatnih državnih sredstvih za stanovanja redko uresničijo. »O tem odločajo ljudje, ki že imajo rešen stanovanjski problem, drugi razlog pa je gotovo tudi, da tisti, ki se pri stanovanju zanašajo na intervencijo države, niso politično vplivni.«

S prošnjo za podatke o proračunskih sredstvih, namenjenih gradnji stanovanj, smo se obrnili tudi na republiški stanovanjski sklad. Po podatkih, ki so nam jih posredovali, so namenska proračunska sredstva za gradnjo od leta 2015 prejeli samo leta 2019. Takrat je država sklad dokapitalizirala z 12,3 milijona evrov za nakup gradbenih zemljišč v Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici od družbe za upravljanje terjatev bank.

Poleg tega je stanovanjski sklad v letih 2016, 2017 in 2020 od države brezplačno dobil še zemljišča ob Gerbičevi ulici v Ljubljani in 258 stanovanj, ki so bila do tedaj v lasti ministrstev. Ta stanovanja je imel sicer sklad že pred prenosom lastništva v brezplačnem najemu.

Skupna vrednost premoženja, ki je z ministrstev prešlo na sklad, vključno z njegovo dokapitalizacijo, od leta 2015 znaša 30,3 milijona evrov, od tega 5,9 milijona v letu 2020.

Sredstva za subvencije se povečujejo

Na MOP so pojasnili, da v proračunu sicer res ni postavke za gradnjo stanovanj, vendar država s financiranjem drugih programov na področju stanovanjske politike »posredno spodbuja pridobivanje novih najemnih stanovanj in izvajanje stanovanjske politike«. Ta sredstva so se v času aktualne vlade povečala, so dodali.

»To so seveda prazni odgovori,« je pojasnilo ministrstva komentiral Gantar. »Kaj hočejo reči, da novih najemnih stanovanj sicer res ne bo prav veliko, bomo pa zato imeli stanovanjsko politiko?«

Največji del sredstev za stanovanjsko dejavnost predstavlja subvencioniranje najemnin. Kot so pojasnili na MOP, se vsako leto poveča število upravičencev do subvencije, s tem pa rastejo tudi izdatki. Leta 2019 je tako država za stanovanjske subvencije namenila 3,7 milijona evrov, lani pa 4,2 milijona, kar je bilo 71,7 odstotka vseh državnih izdatkov za stanovanjsko politiko.

Višanje sredstev za subvencioniranje najemnin tako ni posledica politike aktualne vlade, temveč naraščajočega števila upravičencev, ki jim je država zakonsko obvezana sofinancirati strošek najema.

Po predvidevanjih MOP se bodo ti stroški letos več kot podvojili, na 9,7 milijona evrov. Do zdaj je namreč država financirala le polovico subvencij najemnin, polovico pa občine. Po zakonu o finančni razbremenitvi občin, ki ga je državni zbor sprejel decembra lani, pa bo subvencije od letos v celoti krila država.

Predvidena podvojitev državnih sredstev za subvencije v letu 2021 tako ne pomeni povečanja sredstev za stanovanjsko politiko na ravni celotne države, temveč le preusmeritev izdatkov iz občinskih proračunov v državnega.

Klemen Ploštajner, mladi raziskovalec, ki se na ljubljanski fakulteti za družbene vede ukvarja s stanovanjsko preskrbo, meni, da je prenos vira financiranja za subvencije v državni proračun z vidika delitve nalog med občinami in državo smiseln. Občine so namreč pristojne za gradnjo stanovanj, država pa za socialne transferje. Vendar opozarja, da bi ta ukrep k boljši stanovanjski preskrbi prispeval le, če bi občine sproščena sredstva namenile za gradnjo stanovanj: »Tega pa ne moremo predpostaviti.«

Na repu držav EU

Kot so še pojasnili na ministrstvu, se bodo sredstva za stanovanjsko politiko letos povečala tudi zaradi novele stanovanjskega zakona, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja. Ta namreč predvideva ustanovitev javne najemniške službe, prek katere bo republiški stanovanjski sklad najemal stanovanja od zasebnih lastnikov in jih oddajal v podnajem.

Sklad bo stanovanja najemal po največ 30 odstotkov višji najemnini od neprofitne, oddajal pa jih bo po neprofitni najemnini. Razliko bo krila država. Na ministrstvu so za javno najemniško službo letos zagotovili 360 tisoč evrov, do leta 2025 pa naj bi se njeni izdatki povečali na 3,9 milijona. Ta ocena temelji na predpostavki, da bo do leta 2025 v javno najemniško službo vključenih dva tisoč stanovanj.

Nekdanja direktorica ljubljanskega stanovanjskega sklada Jožka Hegler je ustanovitev javne najemniške službe ocenila kot pozitivno, vendar meni, da so vladne ocene o številu stanovanj preoptimistične. »Tak model smo si na ljubljanskem skladu zamislil pred približno desetimi leti, vendar je problem, da ni dovolj lastnikov, ki bi dali stanovanje v najem.«

Tudi Gantar meni, da javna najemniška služba ne bo bistveno pripomogla k povečanju števila javnih najemnih stanovanj. Po njegovem bi bila bolj smiselna uvedba davka na nepremičnine. »Ko bi prazno stanovanje postalo malo bolj resen strošek, bi se ponudba teh stanovanj na trgu opazno povečala.«

Ploštajner pa je poudaril, da bo država financirala razliko med najemnino, ki jo bo stanovanjski sklad plačeval, in tisto, ki jo bo prejemal, zato gre po njegovem mnenju za še en ukrep subvencioniranja najemnin, ne pa za vlaganje v povečanje števila javnih najemnih stanovanj. Poleg tega je opozoril na obseg predvidenih sredstev: »Ta sredstva so tako mizerna in tudi predvidena za napačen namen, da se država z njimi nikakor ne more hvaliti.«

Slovenija bi se tudi z dodatnimi sredstvi za najemniško službo po obsegu sredstev, ki jih namenja za socialne transferje na področju stanovanj, še vedno uvrstila na rep držav članic EU. Po podatkih statističnega urada je namreč leta 2019, za katero so na voljo zadnji podatki, za te transferje namenila 0,025 odstotka BDP. Države EU pa so v istem letu po podatkih Eurostata v povprečju namenile 0,3 odstotka BDP, torej dvanajstkrat toliko kot Slovenija.

Z dodatnimi sredstvi, ki jih je ministrstvo za izvajanje javne najemniške službe predvidelo za letos, bi Slovenija za stanovanjske socialne transferje namenila le 0,026 odstotka BDP iz leta 2019. Če bi se izdatki za najemniško službo do leta 2025 res povečali na 3,9 milijona evrov, kot predvideva ministrstvo, pa bi obseg teh socialnih transferjev dosegel 0,034 odstotka BDP, kar je skoraj desetkrat manj od evropskega povprečja.

Na ljubljanskem občinskem stanovanjskem skladu so za Oštro pojasnili, da do leta 2026 načrtujejo za 180 milijonov evrov investicij, s katerimi bi zagotovili dodatnih 1500 stanovanj. Investicije bodo financirali iz lastnih sredstev, z zadolževanjem in s soinvestitorstvom z republiškim stanovanjskim skladom.

Toda ob tem so opozorili, da bi bilo samo v prestolnici za odpravo trenutnega primanjkljaja stanovanj potrebnih približno 480 milijonov evrov. Investicij v taki višini iz lastnih virov in z zadolževanjem ne bodo mogli financirati: »V tem delu bo sistemska intervencija države nujno potrebna.«

Državna sredstva za gradnjo stanovanj so nujna tudi zaradi zniževanja cen gradnje in posledično najemnin, je poudaril Ploštajner. Država namreč sredstva za gradnjo lahko pridobi po ugodnejši obrestni meri in z daljšo dobo odplačevanja kot stanovanjski skladi. »Pogoji za pridobivanje finančnih virov močno vplivajo na višino najemnine. Državni viri pa so cenejši.«

Sklep

Na ministrstvu za okolje in prostor nimajo podatkov o višini proračunskih sredstev za gradnjo stanovanj. Kot so pojasnili, pa so se v času te vlade povečala sredstva za druge programe, s katerimi »posredno spodbujajo pridobivanje novih najemnih stanovanj in izvajanje stanovanjske politike«.

Sredstva za subvencioniranje najemnin, ki predstavljajo največji delež izdatkov države za stanovanjsko politiko, so se od leta 2019 do leta 2020 res povečala s 3,7 na 4,2 milijona evrov. Vendar to ni bila posledica vladne politike, temveč naraščanja števila upravičencev, ki jim mora država sofinancirati strošek najema.

Letos naj bi se strošek subvencij več kot podvojil, vendar to povišanje ne pomeni povečanega obsega sredstev za stanovanjsko politiko na ravni celotne države, temveč le preusmeritev izdatkov iz občinskih v državni proračun.

Na ministrstvu so še pojasnili, da so letos s spremembo stanovanjskega zakona zagotovili dodatnih 360 tisoč evrov za izvajanje javne najemniške službe, do leta 2025 pa naj bi se ti izdatki povečali na 3,9 milijona evrov.

Kljub tem ukrepom bi Slovenija področju stanovanjskih socialnih transferjev namenila skoraj desetkrat manj od povprečja EU.

Koalicijske stranke so se zavezale k povečanju namenskih proračunskih sredstev za gradnjo stanovanj, a so obljubo prelomile, saj v proračunu take postavke za zdaj ni. Dodatna sredstva za izvajanje javne najemniške službe v letošnjem letu pa predstavljajo manj kot tisočinko odstotka BDP.

analiziramo.png
Ocene še ni
21. junij 2021. 02:00

Deli

Povej naprej!