Omejitev odhajanja zdravstvenih delavcev v tujino

Zdravje

Stimulativno plačilo zdravstvenih delavcev za opravljeno delo in s tem zmanjšanje odhajanja iz sistema in v tujino

izpolnjena.png
Izpolnjena

Vlada je obljubo v celoti izpolnila.

ODD-kat3-zdrav.png
izpolnjena.png
Izpolnjena
18. april 2022. 17:53

Manj odhodov zdravstvenih delavcev

Matej Zwitter

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo omejile odhajanje zdravstvenih delavcev iz zdravstvenega sistema in v tujino, in sicer z izboljšanjem delovnih razmer, več možnostmi za napredovanje in stimulativnim plačilom.

Natančnih podatkov o odhodih zdravstvenih delavcev v tujino ni. Po podatkih statističnega urada (Surs) se je leta 2020, za katero so na voljo zadnji podatki, iz Slovenije izselilo 151 delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu, kar je toliko kot leto pred tem in šest več kot leta 2018. Vendar ti podatki zajemajo le tiste, ki so prijavili odselitev, pri čemer so na Sursu opozorili, da je neprijavljanje znana ovira za zbiranje podatkov, prav tako pa podatki ne zajemajo dnevnih migrantov.

Na zbornici zdravstvene in babiške nege so lani izdali 129 potrdil o dobrem imenu, ki jih izdajajo za delavce v zdravstveni negi, ki se želijo zaposliti v tujini. Predlanskim so jih izdali 114, kar je manj kot v obdobju med letoma 2016 in 2019, ko se je letno število gibalo med 169 in 222. Toda nekatere države, denimo Nemčija, potrdila ne zahtevajo, zato ti podatki ne vključujejo vseh zaposlitev v tujini. Na ministrstvu za zdravje pa so opozorili, da potrdila ne pomenijo nujno, da je delavec tudi odšel na delo v tujino.

Na zdravniški zbornici so za Oštro pojasnili, da natančnih podatkov o številu odhodov zdravnikov v tujino nimajo, obstaja pa več načinov za ocenjevanje števila zdravnikov in zobozdravnikov, ki ne delajo v medicini v Sloveniji.

Eden od načinov je spremljanje razlike med številom diplomantov medicinskih fakultet in številom diplomantov, ki se včlanijo v zdravniško zbornico. Od 241 diplomantov se jih leta 2020 deset ni vpisalo v zbornico, še devet članov pa se je izpisalo. Skupaj je torej zdravstveni sistem izgubil 7,9 odstotka diplomantov. To je sicer manj kot v petih letih pred tem, ko se je delež gibal med 12,5 in 22,7 odstotka.

Po podatkih evropske komisije o priznavanju izobrazbe za regulirane poklice so leta 2020, ko so na voljo zadnji podatki, evropske države izobrazbo priznale osmim slovenskim zdravnikom in zobozdravnikom ter dvema zaposlenima v zdravstveni in babiški negi. Od leta 2015 do 2019 se je to število gibalo med 51 in 86 za zdravnike in zobozdravnike ter med 34 in 105 za zaposlene v zdravstveni negi.

Po podatkih Sursa je v zadnjih dveh letih manj delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu poiskalo zaposlitev v drugih panogah. Leta 2020 je iz zdravstva in socialnega varstva odšlo 1258 zaposlenih, kar je 13,4 odstotka manj kot leto prej. Za lani so podatki na voljo le za prvo polovico leta, ko je dejavnost zapustilo 627 zaposlenih, kar je nekoliko več kot v istem obdobju leta 2020, a še vedno manj kot v letih 2018 in 2019.

Od leta 2015 je največ delavcev iz zdravstva in socialnega varstva novo zaposlitev našlo v izobraževanju, kažejo podatki Sursa. Sledijo predelovalne dejavnosti, trgovina in gostinstvo.

Na ministrstvu za zdravje so za Oštro navedli več ukrepov, ki so jih sprejeli, da bi zajezili odhod zdravstvenih delavcev v tujino in prehod v druge dejavnosti. Med drugim so povečali število vpisnih mest za študij medicine in razpisali dodatne specializacije. Specializantom družinske medicine so zagotovili dodatek v višini 20 odstotkov urne postavke, družinski zdravniki, ki imajo več pacientov od meje, pri kateri lahko odklanjajo sprejem novih, pa so od decembra lani upravičeni do dodatka za delovno uspešnost.

Med ukrepi so našteli še ohlapnejše pogoje za nosilce zdravstvene dejavnosti, po novem bodo lahko prevzeli odgovornost za opravljanje zdravstvene dejavnosti takoj po opravljenem strokovnem izpitu, pobudo za pripravo nacionalne poklicne kvalifikacije za negovalce in sprejetje zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v zdravstvu, ki do leta 2031 predvideva 2,1 milijarde evrov investicij.

Novembra lani je vlada s sindikati na področju zdravstva dosegla tudi dogovor, s katerim so plače na posameznih delovnih mestih v zdravstvu in socialnem varstvu dvignili za enega do štiri plačne razrede.

V sindikatu delavcev v zdravstveni negi so prepričani, da je dogovor pripomogel k manjši fluktuaciji zaposlenih v zdravstveni negi, vendar so opozorili, da je na nekaterih delovnih mestih dvig plače minimalen. Po mnenju sindikata je vlada pri omejevanju odhodov zdravstvenih delavcev naredila premike, toda »še zdaleč ne zadostnih, če želimo doma in v poklicu zadržati dober in izobražen kader«.

SKLEP

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo z izboljšanjem delovnih razmer, več možnostmi za napredovanje in stimulativnim plačilom delavcev v zdravstvu omejile njihovo odhajanje iz zdravstvenega sistema in v tujino.

Vlada je sprejela več ukrepov za izboljšanje delovnih razmer v zdravstvu, ki so jih v sindikatu delavcev v zdravstveni negi označili za korak v pravo smer, vendar nezadosten za zaustavitev odhajanja zdravstvenih delavcev v tujino.

Dostopni podatki kažejo, da je v času te vlade v tujino najverjetneje odšlo enako ali manj zdravstvenih delavcev kot pred začetkom njenega mandata, manj delavcev pa je poiskalo službo v drugih panogah. Obljuba je izpolnjena.

spremljlamo.png
V izvajanju
16. marec 2022. 08:59

Manj zdravstvenih delavcev poiskalo službo drugod

Matej Zwitter

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo zmanjšale odhode zdravstvenih delavcev iz zdravstvenega sistema in v tujino. To naj bi dosegli z ukrepi za izboljšanje delovnih razmer ter možnosti za napredovanje in stimulativno plačilo delavcev v zdravstvu.

Zanesljivih podatkov o odhajanju zdravstvenih delavcev v tujino sicer ni. Na ministrstvu za zdravje so za Oštro pojasnili, da za zbiranje teh podatkov nimajo pravne podlage.

Statistični urad (Surs) objavlja podatke o številu izseljenih zaposlenih prebivalcev po dejavnostih. Po tej evidenci se je leta 2020, za katero so na voljo zadnji podatki, iz Slovenije izselilo 151 delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu, kar je toliko kot leto pred tem in šest več kot leta 2018.

Vendar ti podatki vključujejo le tiste, ki so prijavili odselitev, pri čemer so na Sursu opozorili, da je neprijavljanje znana težava. Poudarili so še, da podatki o selitvah ne zajemajo vseh zaposlenih v tujini, saj nekateri delavci dnevno migrirajo.

Na zbornici zdravstvene in babiške nege zbirajo podatke o številu izdanih potrdil o dobrem imenu za delavce v zdravstveni negi, ki se želijo zaposliti v tujini. Za Oštro so pojasnili, da so lani izdali 129 potrdil, predlanskim pa 114. To je manj kot v obdobju med letoma 2016 in 2019, ko se je letno število gibalo med 169 in 222.

Ti podatki zadevajo le delavce v zdravstveni in babiški negi, ne vseh zdravstvenih delavcev. Poleg tega so na zbornici opozorili, da nekatere države, denimo Nemčija, potrdil ne zahtevajo, zato ti podatki ne vključujejo vseh zaposlitev v tujini. Zaposlovanje v tujini je bilo v zadnjih dveh letih omejeno zaradi epidemije covida-19, zato so poudarili, da podatki za to obdobje niso reprezentativni.

Podatki Sursa kažejo, da je v zadnjih dveh letih manj delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu poiskalo zaposlitev v drugih panogah. Leta 2020 je iz zdravstva in socialnega varstva odšlo 1258 zaposlenih, kar je 13,4 odstotka manj kot leto prej. Za lani so podatki na voljo le za prvo polovico leta, ko je dejavnost zapustilo 627 zaposlenih, kar je nekoliko več kot v istem obdobju leta 2020, a še vedno manj kot v letih 2018 in 2019.

Od leta 2015 je največ delavcev iz zdravstva in socialnega varstva novo zaposlitev našlo v izobraževanju, kažejo podatki Sursa. Sledijo predelovalne dejavnosti, trgovina in gostinstvo.

Na ministrstvu za zdravje so za Oštro navedli več ukrepov, ki so jih sprejeli, da bi zajezili odhod zdravstvenih delavcev v tujino in prehod v druge dejavnosti. Med drugim so na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Mariboru dodali 50 vpisnih mestu za študij medicine. Razpisali so tudi dodatne specializacije za klinične psihologe in zdravnike družinske medicine.

Na področju družinske medicine so za specializante v proračunu zagotovili sredstva za dodatek v višini 20 odstotkov urne postavke. Poleg tega so družinski zdravniki, ki imajo več pacientov od meje, pri kateri lahko odklanjajo sprejem novih, od decembra lani upravičeni do dodatka za delovno uspešnost.

Med ukrepi so našteli še ohlapnejše pogoje za nosilce zdravstvene dejavnosti, po novem bodo to lahko postali takoj po opravljenem strokovnem izpitu, pobudo za pripravo nacionalne poklicne kvalifikacije za negovalce ter sprejetje zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v zdravstvu, ki do leta 2031 predvideva 2,1 milijarde evrov investicij.

Novembra lani je vlada s sindikati na področju zdravstva dosegla tudi dogovor, s katerim so plače na posameznih delovnih mestih v zdravstvu in socialnem varstvu dvignili za enega do štiri plačne razrede.

V sindikatu delavcev v zdravstveni negi so prepričani, da je dogovor pripomogel k manjši fluktuaciji zaposlenih v zdravstveni negi. Vendar so opozorili, da je na nekaterih delovnih mestih dvig plače minimalen, prav tako v zdravstveni negi še vedno niso sprejeti standardi in normativi, zato »razen izkustveno sploh ni jasno, kolikšno je potrebno število zaposlenih na posameznih deloviščih«.

Po mnenju sindikata je vlada pri omejevanju odhodov zdravstvenih delavcev naredila premike, toda »še zdaleč ne zadostnih, če želimo doma in v poklicu zadržati dober in izobražen kader«.

V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides se na prošnjo za komentar niso odzvali.

SKLEP

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo omejile odhajanje zdravstvenih delavcev iz sistema in v tujino s sprejetjem ukrepov za izboljšanje delovnih razmer ter možnosti za napredovanje in stimulativno plačilo.

Zanesljivih podatkov o odhajanju zdravstvenih delavcev v tujino ni. Podatki statističnega urada kažejo, da se je leta 2020 odselilo enako število delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu kot leto prej. Zbornica zdravstvene in babiške nege pa je v letih 2020 in 2021 izdala manj potrdil o dobrem imenu za zaposlitev v tujini kot prejšnja leta. Vendar so podatki tako Sursa kot zbornice pomanjkljivi.

Delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so zaposlitev našli v drugih dejavnostih, je bilo po evidenci Sursa od začetka leta 2020 do sredine leta 2021 manj kot prejšnja leta.

Vlada je sprejela tudi več ukrepov za dvig plač in izboljšanje delovnih razmer v zdravstvu. V sindikatu delavcev v zdravstveni negi ugotavljajo, da je to korak v pravo smer, vendar nezadosten za ohranitev delavcev v poklicu.

Celostnih podatkov o odhajanju zdravstvenih delavcev v tujino ni, nepopolni podatki pa kažejo, da je odhodov toliko ali manj kot pred nastopom te vlade. Odhodov zdravstvenih delavcev v druge dejavnosti je v času te vlade manj kot v letih pred tem. Vlada je sprejela tudi več ukrepov za izboljšanje delovnih razmer. Obljuba je v izvajanju.

analiziramo.png
Ocene še ni
21. junij 2021. 02:00

Deli

Povej naprej!