Ureditev državnih štipendij

Mladi, družina, pokojnine, socialne zadeve

Ureditev državnih štipendij (vrstni red uveljavljanja pravic, višina za polnoletne dijake/študente in izenačitev dohodkovnega cenzusa za otroški dodatek in državno štipendijo)

spremljlamo.png
V izvajanju

Vlada pripravlja ukrepe za izpolnitev obljube, pri čemer štejejo ukrepi, ki jih pripravljajo ministrstva ali organi v njihovi sestavi ali so v medresorskem usklajevanju, v obravnavi v državnem zboru, pri pristojnih organih in podobno.

ODD-kat2-mlad.png
spremljlamo.png
V izvajanju
14. oktober 2021. 08:45

Vlada bi zvišala dohodkovni cenzus za državno štipendijo

Zala Čas

Koalicijski partnerji so se februarja lani zavezali, da bodo spremenili pogoje za pridobitev državne štipendije. Spremenili bi vrstni red uveljavljanja pravic in višino štipendije za polnoletne dijake oziroma študente ter izenačili dohodkovni cenzus za otroški dodatek in državne štipendije.

Prejemke, kot sta otroški dodatek in državna štipendija, ureja zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), po katerem na podlagi dohodkov in premoženja družine o dodelitvi pravice odločajo centri za socialno delo. Izplačujejo se iz proračuna države ali lokalne skupnosti.

Po 7. členu zakona lahko posameznik pravice do denarnih prejemkov iz javnih sredstev uveljavlja po določenem vrstnem redu: najprej do otroškega dodatka, nato do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter nazadnje do državne štipendije. To pomeni, da se otroški dodatek, ki je prvi v redu, upošteva kot dohodek pri ugotavljanju upravičenosti posameznika do drugih pravic.

Po noveli ZUPJS, ki so jo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) predlagali novembra lani, se otroški dodatek ne bi več štel kot dohodek pri odločanju o dodelitvi državne štipendije. Še vedno pa bi se upošteval pri dodelitvi denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

Na ministrstvu so za Oštro pojasnili, da želijo z ureditvijo vrstnega reda uveljavljanja pravic družinsko politiko ločiti od socialnega varstva. V noveli so še predlagali, da pri odločanju o dodelitvi državne štipendije in drugih letnih pravic iz javnih sredstev ne bi več upoštevali premoženja družine.

Zaradi sprememb bi po oceni MDDSZ štipendijo lahko pridobilo približno 1100 več upravičencev, približno 7100 pa jih bo prejemalo višjo pomoč kot doslej.

Višji cenzus za državno štipendijo

Glede na 23. člen ZUPJS in sklep o usklajenih višinah transferjev iz leta 2019 so trenutno do štipendije upravičeni tisti z največ 680,56 evra mesečnih prihodkov. Po noveli zakona bodo državno štipendijo lahko prijeli tudi tisti z višjimi prihodki, saj je ministrstvo predlagalo razširitev zdajšnjih petih dohodkovnih razredov na šestega (od 680,57 do 871,98 evra) in sedmega (od 871,99 do 1.052,75 evra).

S to spremembo bi ministrstvo izenačilo dohodkovni cenzus za državne štipendije in za otroški dodatek, saj nova razreda ustrezata sedmemu in osmemu dohodkovnemu razredu pri otroškem dodatku.

Koalicijski partnerji so med drugim obljubili, da bodo uredili višino štipendije za polnoletne dijake oziroma študente. Sprememb, ki bi posebej vplivale na višino državne štipendije polnoletnih upravičencev, v predlogu novele ni, bo pa uskladitev cenzusov za štipendijo in otroški dodatek vplivala tudi na polnoletne dijake in študente.

Ti namreč od leta 2012, odkar je v uporabi ZUPJS, niso več upravičeni do otroškega dodatka, temveč le do državne štipendije, za katero je dohodkovni cenzus nižji. Ker naj bi državna štipendija pri polnoletnih dijakih in študentih nadomestila zanje ukinjeni otroški dodatek, bi moral zanjo veljati tudi enak dohodkovni cenzus kot za otroški dodatek, je ministrstvo pojasnilo v predlogu novele.

Po oceni MDDSZ se bo število upravičencev do državne štipendije zaradi zvišanja cenzusa povečalo za približno 10.500, od katerih sta dve tretjini dijakov in tretjina študentov. Lani jo je prejemalo 53.438 dijakov in študentov, kar je državo stalo 71,8 milijona evrov.

Predlog novele je ministrstvo 30. septembra vložilo v obravnavo na vladi, ta o njem še ni odločala.

Dvig štipendij predlagal ŠOS

V študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) spremembe zakona podpirajo, vendar opozarjajo, da je državna štipendija glede na finančno stanje študentov prenizka: »Njena povprečna višina komaj pokrije stroške bivanja v študentskem domu, za druge nujne življenjske stroške pa niti približno ne zadostuje.«

Ob tem so opozorili na ugotovitve mednarodne raziskave Evroštudent VII, ki so jo med letoma 2019 in 2021 izvajali tudi na Pedagoškem inštitutu v Sloveniji. Po podatkih inštituta so stroški slovenskega študenta leta 2019 v povprečju znašali 598 evrov, medtem ko je istega leta državna štipendija bila v povprečju 115 evrov.

V študentski organizaciji so julija v državni zbor vložili predlog novele zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1), v kateri so med drugim predlagali dvig štipendij v vseh dohodkovnih razredih za 20 odstotkov. Za Oštro so pojasnili, da je predlog zajemal enake cilje, kot jih novela ZUPJS, zato so neprijetno presenečeni, da vlada njihovega predloga konec septembra ni podprla.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se februarja lani zavezali, da bodo spremenili pogoje za pridobitev državne štipendije, kar vključuje spremembo vrstnega reda uveljavljanja pravic in višine štipendije za polnoletne dijake oziroma študente ter izenačitev dohodkovnega cenzusa za otroški dodatek in državno štipendijo.

Na MDDSZ so novembra lani pripravili predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, v katerem so med drugim predlagali ureditev vrstnega reda uveljavljanja pravic. Po novem se otroški dodatek ne bi več štel kot dohodek družine, ki se upošteva pri odločanju o upravičenosti otroka do državne štipendije.

Prav tako so v predlogu novele izenačili dohodkovna cenzusa za državno štipendijo in otroški dodatek, ko so cenzusom za štipendijo dodali dva višja dohodkovna razreda.

Sprememb, ki bi posebej vplivale na državne štipendije polnoletnih upravičencev, predlagatelji v novelo niso vključili, bo pa uskladitev cenzusov za državno štipendijo in otroški dodatek vplivala tudi na polnoletne dijake in študente, saj bodo štipendijo lahko prejeli tudi tisti z višjimi prihodki.

Predlog novele je ministrstvo 30. septembra vložilo na vlado. Obljuba koalicijskih partnerjev, da bodo uredili državne štipendije, je v izvajanju.

analiziramo.png
Ocene še ni
21. junij 2021. 02:00

Deli

Povej naprej!