Ureditev državnih štipendij

Mladi, družina, pokojnine, socialne zadeve

Ureditev državnih štipendij (vrstni red uveljavljanja pravic, višina za polnoletne dijake/študente in izenačitev dohodkovnega cenzusa za otroški dodatek in državno štipendijo)

prelomljena.png
Prelomljena

Vlada je prelomila obljubo, denimo tako, da je sprejela ukrep, ki je z njo v nasprotju ali neskladju, oziroma je do konca mandata ni izpolnila. Tudi kompromisno rešitev, s katero vlada izpolni le del obljube, štejemo za prelomljeno obljubo.

ODD-kat2-mlad.png
prelomljena.png
Prelomljena
13. maj 2022. 09:06

Cenzus za štipendije ostaja nespremenjen

Žana Erznožnik

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo uredili pogoje za pridobitev državne štipendije. Spremenili bi višino štipendije za polnoletne upravičence, izenačili dohodkovni cenzus za otroški dodatek in državne štipendije ter spremenili vrstni red uveljavljanja pravic.

Poslanci državnega zbora niso sprejeli predloga novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so ga 23. februarja v državni zbor vložili poslanci poslanske skupine NSi.

Po predlogu bi izenačili dohodkovni cenzus za otroški dodatek in državno štipendijo, otroški dodatek mlajših sorojencev pa se ne bi več upošteval kot dohodek družine pri odmeri državne štipendije starejših sorojencev. Predlog novele ni predvideval spremembe višine štipendije polnoletnih dijakov in študentov.

Povišanje štipendij za približno 20 odstotkov do leta 2024 sicer predvideva zakon za urejanje položaja študentov, ki ga je predlagala študentska organizacija, državni zbor pa ga je s podporo opozicijskih in koalicijskih strank sprejel 6. aprila. Vendar zakon predvideva povišanje za vse, ne le za polnoletne, prav tako pa ne ureja vrstnega reda uveljavljanja pravic in ne izenačuje dohodkovnega cenzusa za otroški dodatek in državno štipendijo.

Poslanci predloga novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev do konca mandata niso sprejeli. Obljuba je prelomljena.

spremljlamo.png
V izvajanju
13. april 2022. 10:36

Ureditev državnih štipendij čaka na glasovanje

Žana Erznožnik

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo uredili pogoje za pridobitev državne štipendije. Spremenili bi višino štipendije za polnoletne upravičence, izenačili dohodkovni cenzus za otroški dodatek in državne štipendije ter spremenili vrstni red uveljavljanja pravic.

Po trenutno veljavnem zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) morajo posamezniki pravice do denarnih prejemkov iz javnih sredstev uveljavljati po določenem vrstnem redu: najprej do otroškega dodatka, nato do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter nazadnje do državne štipendije. To pomeni, da se otroški dodatek, ki je prvi v vrsti, upošteva kot dohodek pri ugotavljanju upravičenosti posameznika do drugih pravic.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so novembra 2020 predlagali novelo ZUPJS, po kateri se otroški dodatek ne bi več štel kot dohodek pri odločanju o dodelitvi državne štipendije in bi se izenačila dohodkovna cenzusa za otroški dodatek in državno štipendijo.

Predlog novele so lani septembra predali v obravnavo vladi, vendar ga ta ni obravnavala, so sporočili z ministrstva. Februarja letos so svoj predlog novele ZUPJS v obravnavo vložili poslanci koalicijske stranke NSi.

V njem so predlagali, da se otroški dodatek ne bi več upošteval kot dohodek pri odločanju o upravičenosti do državne štipendije. Po trenutni ureditvi namreč na leto brez štipendije ostane približno 280 dijakov in študentov, približno 6230 pa jih prejema nižjo štipendijo, kot bi jo, če se otroški dodatek njihovih mlajših sorojencev ne bi upošteval kot dohodek pri odmeri državne štipendije, so pojasnili v utemeljitvi predloga.

V noveli so prav tako predvideli izenačitev dohodkovnega cenzusa za otroški dodatek in državno štipendijo. To bi uredili z uvedbo dveh novih dohodkovnih razredov za odmero državne štipendije.

Po sprejetju takega zakona bi državno štipendijo lahko prejemali upravičenci iz družin, ki imajo na osebo največ 1104 evre povprečnega mesečnega dohodka, kar je enako, kot za pridobitev otroškega dodatka predvideva odredba o uskladitvi meja dohodkov za letne pravice za leto 2022.

Predlog novele iz vrst NSi ne predvideva spremembe višine štipendije polnoletnih dijakov in študentov. Je pa državni zbor 6. aprila s podporo opozicijskih in koalicijskih strank sprejel zakon za urejanje položaja študentov, ki ga je pripravila študentska organizacija.

Ta med drugim predvideva tudi postopno zvišanje štipendij za približno 20 odstotkov do leta 2024, vendar za vse, ne le za polnoletne upravičence. Razmerje med višino štipendije za mladoletne in polnoletne upravičence iz istega dohodkovnega razreda bo ostalo ena proti dve.

Kdaj bi poslanci lahko odločali o predlogu NSi, še ni znano, so v stranki pojasnili za Oštro. Državni zbor lahko na izrednih sejah zaseda vse do konca mandata, torej do prve seje novega državnega zbora, ki zaseda najkasneje 20 dni po izvolitvi.

spremljlamo.png
V izvajanju
14. oktober 2021. 08:45

Vlada bi zvišala dohodkovni cenzus za državno štipendijo

Zala Čas

Koalicijski partnerji so se februarja lani zavezali, da bodo spremenili pogoje za pridobitev državne štipendije. Spremenili bi vrstni red uveljavljanja pravic in višino štipendije za polnoletne dijake oziroma študente ter izenačili dohodkovni cenzus za otroški dodatek in državne štipendije.

Prejemke, kot sta otroški dodatek in državna štipendija, ureja zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), po katerem na podlagi dohodkov in premoženja družine o dodelitvi pravice odločajo centri za socialno delo. Izplačujejo se iz proračuna države ali lokalne skupnosti.

Po 7. členu zakona lahko posameznik pravice do denarnih prejemkov iz javnih sredstev uveljavlja po določenem vrstnem redu: najprej do otroškega dodatka, nato do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter nazadnje do državne štipendije. To pomeni, da se otroški dodatek, ki je prvi v redu, upošteva kot dohodek pri ugotavljanju upravičenosti posameznika do drugih pravic.

Po noveli ZUPJS, ki so jo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) predlagali novembra lani, se otroški dodatek ne bi več štel kot dohodek pri odločanju o dodelitvi državne štipendije. Še vedno pa bi se upošteval pri dodelitvi denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

Na ministrstvu so za Oštro pojasnili, da želijo z ureditvijo vrstnega reda uveljavljanja pravic družinsko politiko ločiti od socialnega varstva. V noveli so še predlagali, da pri odločanju o dodelitvi državne štipendije in drugih letnih pravic iz javnih sredstev ne bi več upoštevali premoženja družine.

Zaradi sprememb bi po oceni MDDSZ štipendijo lahko pridobilo približno 1100 več upravičencev, približno 7100 pa jih bo prejemalo višjo pomoč kot doslej.

Višji cenzus za državno štipendijo

Glede na 23. člen ZUPJS in sklep o usklajenih višinah transferjev iz leta 2019 so trenutno do štipendije upravičeni tisti z največ 680,56 evra mesečnih prihodkov. Po noveli zakona bodo državno štipendijo lahko prijeli tudi tisti z višjimi prihodki, saj je ministrstvo predlagalo razširitev zdajšnjih petih dohodkovnih razredov na šestega (od 680,57 do 871,98 evra) in sedmega (od 871,99 do 1.052,75 evra).

S to spremembo bi ministrstvo izenačilo dohodkovni cenzus za državne štipendije in za otroški dodatek, saj nova razreda ustrezata sedmemu in osmemu dohodkovnemu razredu pri otroškem dodatku.

Koalicijski partnerji so med drugim obljubili, da bodo uredili višino štipendije za polnoletne dijake oziroma študente. Sprememb, ki bi posebej vplivale na višino državne štipendije polnoletnih upravičencev, v predlogu novele ni, bo pa uskladitev cenzusov za štipendijo in otroški dodatek vplivala tudi na polnoletne dijake in študente.

Ti namreč od leta 2012, odkar je v uporabi ZUPJS, niso več upravičeni do otroškega dodatka, temveč le do državne štipendije, za katero je dohodkovni cenzus nižji. Ker naj bi državna štipendija pri polnoletnih dijakih in študentih nadomestila zanje ukinjeni otroški dodatek, bi moral zanjo veljati tudi enak dohodkovni cenzus kot za otroški dodatek, je ministrstvo pojasnilo v predlogu novele.

Po oceni MDDSZ se bo število upravičencev do državne štipendije zaradi zvišanja cenzusa povečalo za približno 10.500, od katerih sta dve tretjini dijakov in tretjina študentov. Lani jo je prejemalo 53.438 dijakov in študentov, kar je državo stalo 71,8 milijona evrov.

Predlog novele je ministrstvo 30. septembra vložilo v obravnavo na vladi, ta o njem še ni odločala.

Dvig štipendij predlagal ŠOS

V študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) spremembe zakona podpirajo, vendar opozarjajo, da je državna štipendija glede na finančno stanje študentov prenizka: »Njena povprečna višina komaj pokrije stroške bivanja v študentskem domu, za druge nujne življenjske stroške pa niti približno ne zadostuje.«

Ob tem so opozorili na ugotovitve mednarodne raziskave Evroštudent VII, ki so jo med letoma 2019 in 2021 izvajali tudi na Pedagoškem inštitutu v Sloveniji. Po podatkih inštituta so stroški slovenskega študenta leta 2019 v povprečju znašali 598 evrov, medtem ko je istega leta državna štipendija bila v povprečju 115 evrov.

V študentski organizaciji so julija v državni zbor vložili predlog novele zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1), v kateri so med drugim predlagali dvig štipendij v vseh dohodkovnih razredih za 20 odstotkov. Za Oštro so pojasnili, da je predlog zajemal enake cilje, kot jih novela ZUPJS, zato so neprijetno presenečeni, da vlada njihovega predloga konec septembra ni podprla.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se februarja lani zavezali, da bodo spremenili pogoje za pridobitev državne štipendije, kar vključuje spremembo vrstnega reda uveljavljanja pravic in višine štipendije za polnoletne dijake oziroma študente ter izenačitev dohodkovnega cenzusa za otroški dodatek in državno štipendijo.

Na MDDSZ so novembra lani pripravili predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, v katerem so med drugim predlagali ureditev vrstnega reda uveljavljanja pravic. Po novem se otroški dodatek ne bi več štel kot dohodek družine, ki se upošteva pri odločanju o upravičenosti otroka do državne štipendije.

Prav tako so v predlogu novele izenačili dohodkovna cenzusa za državno štipendijo in otroški dodatek, ko so cenzusom za štipendijo dodali dva višja dohodkovna razreda.

Sprememb, ki bi posebej vplivale na državne štipendije polnoletnih upravičencev, predlagatelji v novelo niso vključili, bo pa uskladitev cenzusov za državno štipendijo in otroški dodatek vplivala tudi na polnoletne dijake in študente, saj bodo štipendijo lahko prejeli tudi tisti z višjimi prihodki.

Predlog novele je ministrstvo 30. septembra vložilo na vlado. Obljuba koalicijskih partnerjev, da bodo uredili državne štipendije, je v izvajanju.

analiziramo.png
Ocene še ni
21. junij 2021. 02:00

Deli

Povej naprej!