Administrativna razbremenitev

Gospodarski razvoj, prostor, okolje, infrastruktura, tehnologija in energetika

Administrativna razbremenitev: zmanjšanje birokratskih opravil pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo in umeščanje objektov v prostor, odprava nepreglednega in zapletenega sistema vrste objektov za gradnjo, poenostavitev in pospešitev umeščanja večjih infrastrukturnih in energetskih objektov v prostor, poenostavitev birokratskih postopkov za zaposlovanje iz tujine.

prelomljena.png
Prelomljena

Vlada je prelomila obljubo, denimo tako, da je sprejela ukrep, ki je z njo v nasprotju ali neskladju, oziroma je do konca mandata ni izpolnila. Tudi kompromisno rešitev, s katero vlada izpolni le del obljube, štejemo za prelomljeno obljubo.

ODD-kat1-gosp.png
prelomljena.png
Prelomljena
18. april 2022. 18:05

Nepopolna debirokratizacija

Matej Zwitter

Vladajoče stranke so obljubile zmanjševanje administrativnih opravil. Na več mestih v koalicijski pogodbi so opredelile podrobnejše ukrepe na področju gradbene in prostorske politike, ki jih je Oštro zaradi njihove smiselne povezanosti z zavezo o administrativni razbremenitvi združil v eno obljubo. Obljubili so tudi poenostavitev pri zaposlovanju tujih delavcev.

Pri gradbeni zakonodaji so obljubili zmanjšanje birokratskih opravil pri umeščanju objektov v prostor in pridobivanju gradbenih dovoljenj. V gradbenem zakonu, ki so ga poslanci sprejeli decembra lani, so med drugim opredelili več primerov, v katerih investitorjem ni več treba pridobiti gradbenega dovoljenja, denimo za manjše rekonstrukcije.

Uvedli so še ukrepe za pospešitev postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja, med drugim to, da upravne enote ne bodo več preverjale skladnosti gradnje s prostorskim načrtom, saj morajo to pred izdajo mnenja preveriti že občine.

Stranke so obljubile tudi odpravo »nepreglednega in zapletenega sistema vrste objektov za gradnjo«. Toda v predlogu nove uredbe, ki ureja vrsto objektov, so predlagali le manjše prilagoditve, saj so opravili raziskavo in ugotovili, da večje spremembe niso potrebne. Predlog uredbe je v javni razpravi.

Na področju prostorskega načrtovanja je koalicija obljubila poenostavitev umeščanja velikih infrastrukturnih objektov v prostor. Po zakonu o urejanju prostora iz decembra lani bodo pripravo državnih prostorskih načrtov vodile posebne projektne skupine, v katerih bodo predstavniki ministrstev in drugih institucij, ki sodelujejo pri pripravi prostorskih načrtov. Po predvidevanjih ministrstva bo tako delo vseh strokovnjakov potekalo sočasno, umeščanje v prostor pa bo hitrejše.

Koalicijske stranke so se zavezale tudi k poenostavitvi birokratskih postopkov pri zaposlovanju tujcev. Marca lani so poslanci sprejeli noveli tega zakona in zakona o tujcih, ki omogočata izdajo enotnega dovoljenja za začasno prebivanje in delo zaradi iskanja zaposlitve in samozaposlitve raziskovalcem in študentom, ki so v Sloveniji zaključili raziskovalno delo ali študij na visokošolskem zavodu oziroma opravljajo prostovoljsko delo ali pripravništvo. Obe spremembi je zahtevala evropska direktiva, ki bi jo Slovenija morala v svoj pravni red prenesti že leta 2018. Pri teh spremembah gre sicer za razširitev kroga upravičencev do dovoljenja in ne za poenostavitev postopkov.

Poleg tega je novela zakona o zaposlovanju tujcev poenostavila podaljšanje zaposlitve tujcev z dovoljenjem za bivanje, ki ni bilo izdano zaradi dela, temveč denimo zaradi družinskih povezav. Tem bo zavod za zaposlovanje lahko podaljšal zaposlitev pri istem delodajalcu na istem delovnem mestu brez preverjanja, ali v evidenci brezposelnih obstaja drug primeren kandidat za zaposlitev.

SKLEP

Koalicijske stranke so se zavezale k poenostavitvi administrativnih opravil na več področjih, in sicer pri umeščanju in gradnji objektov ter zaposlovanju tujcev.

Nekatere obljube so izpolnile, denimo poenostavitev postopkov pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in pospešitev umeščanja večjih infrastrukturnih objektov v prostor. Pri drugih pa so uvedle ali načrtujejo le manjše prilagoditve, denimo pri reformi sistema vrste objektov in zaposlovanju tujcev. Ker so zaveze izpolnile le delno, je obljuba prelomljena.

spremljlamo.png
V izvajanju
23. marec 2022. 09:02

Debirokratizacija le delna

Zala Čas, Matej Zwitter

Koalicijski partnerji so se zavezali k zmanjševanju administrativnih opravil. Med drugim so obljubili poenostavitev postopkov pri gradnji objektov in pri zaposlovanju tujih delavcev.

Na področju gradbene in prostorske politike so stranke na več mestih v koalicijski pogodbi opredelile podrobnejše ukrepe, ki jih je Oštro zaradi njihove smiselne povezanosti z obljubo o administrativni razbremenitvi združil v eno obljubo.

Ukrepi, ki smo jih združili v obljubo z naslovom »zmanjševanje administrativnih opravil«, zadevajo zmanjšanje birokratskih opravil pri umeščanju objektov v prostor in pridobivanju gradbenih dovoljenj, odpravo »nepreglednega in zapletenega« sistema razvrščanja objektov za gradnjo ter poenostavitev in pospešitev umeščanja večjih infrastrukturnih in energetskih objektov v prostor.

Poenostavitev izdaje gradbenih dovoljenj

Poslanci so decembra lani sprejeli nov gradbeni zakon, s katerim so med drugim poenostavili postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tako lahko investitor, ki predloži tudi pisne izjave vseh stranskih udeležencev, da se strinjajo z gradnjo, pridobi dovoljenje po skrajšanem ugotovitvenem postopku v enem mesecu namesto v dveh.

Hitrejša obravnava bo mogoča tudi zato, ker upravne enote pred izdajo gradbenega dovoljenja niso več dolžne preveriti skladnosti gradnje s prostorskim načrtom, so pojasnili na ministrstvu. To morajo po zakonu o urejanju prostora preveriti občine, ko izdajo mnenje k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

V zakonu so podrobneje uredili tudi definicijo začasnih objektov, denimo prireditvenih, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Prav tako ga ni več treba pridobiti za izvedbo manjših rekonstrukcij objektov, denimo dozidave zunanjega stopnišča ali dvigala.

Do novosti v gradbeni zakonodaji so bili decembra lani kritični na zbornici za arhitekturo in prostor. Med drugim so opozorili, da lahko manjše rekonstrukcije, za katere gradbeno dovoljenje ni več potrebno, ogrožajo nosilno konstrukcijo ali požarno varnost stavbe. Poudarili so še, da ti posegi ne bodo nikjer evidentirani, niti zanje ne bo potrebno soglasje solastnikov v večstanovanjskih stavbah.

Prav tako so opozorili, da za pridobitev gradbenega dovoljenja ni več obvezno sodelovanje arhitekta, temveč zadošča zgolj podpis vodje projektiranja, ki je po novem lahko tudi inženir. Po njihovem mnenju »bodo odslej inženirji stopali na polje strokovnega področja dela arhitektov, arhitekti pa bodo lahko izključeni iz načrtovanja grajenega bivalnega okolja«, kot smo na Oštru že poročali.

So pa novosti podprli na inženirski zbornici, saj da lahko po novem vsi pooblaščeni strokovnjaki – inženirji, arhitekti in krajinski arhitekti – enakovredno sodelujejo pri izdelavi projektne dokumentacije ter nadzoru in izvajanju gradnje.

Vrste gradbenih objektov nespremenjene

Novi gradbeni zakon med drugim določa, da mora vlada do sredine letošnjega leta sprejeti novo uredbo, ki ureja vrste objektov za gradnjo. Koalicijske stranke so namreč obljubile tudi »odpravo nepreglednega in zapletenega sistema vrste objektov za gradnjo«.

Ministrstvo za okolje in prostor je sredi marca na portalu eDemokracija objavilo predlog nove uredbe o razvrščanju objektov, po kateri se ti, enako kot do zdaj, delijo na enostavne, nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne.

Predlog nove uredbe uvaja nekatere spremembe, ki izhajajo iz spremenjenega gradbenega zakona. Tako so denimo predlagana merila za manjše rekonstrukcije, ki jih je uvedel novi gradbeni zakon.

Poleg tega pri enostavnih in nezahtevnih objektih po novem ni več omejitve največjega nosilnega razpona, ki je bil do zdaj omejen na štiri oziroma pet metrov. Podrobnejša klasifikacija objektov in podrobna merila za njihovo razvrščanje pa »v osnovi ostajajo nespremenjeni«, so zapisali v obrazložitvi predloga uredbe.

Na ministrstvu so za Oštro pojasnili, da so izvedli raziskavo, ki je pokazala, da sistem razvrščanja objektov potrebuje nekatere popravke, večji posegi pa niso potrebni. Po njihovih besedah predlog uredbe »sledi tem ugotovitvam in sistem nadgrajuje, a ga ne postavlja na glavo«.

Predlog uredbe je v javni razpravi, ki bo trajala do 14. aprila.

Okrepljeno sodelovanje pri prostorskem načrtovanju

Koalicijske stranke so obljubile tudi poenostavitev in pospešitev umeščanja večjih infrastrukturnih in energetskih objektov v prostor. To naj bi izvedli s spremembami pri državnem prostorskem načrtovanju in presoji vplivov na okolje ter s sodelovanjem med pristojnimi institucijami.

Decembra lani je državni zbor sprejel nov zakon o urejanju prostora. Zakon med drugim uvaja posebne projektne skupine, sestavljene iz predstavnikov pristojnih ministrstev in nosilcev urejanja prostora, ki bodo vodile pripravo državnih prostorskih načrtov.

Tako bo delo vseh strokovnjakov potekalo sočasno, postopki prostorskega načrtovanja in pridobivanja gradbenega dovoljenja pa bodo v nekaterih primerih tekli vzporedno, so pojasnili. Presoja vplivov na okolje je po novem zakonu združena s pripravo prostorskih načrtov.

Senka Šifkovič Vrbica, ki na Pravno-informacijskem centru pokriva področje varstva okolja, je za Oštro menila, da je ustanovitev posebne projektne skupine dobrodošel napredek, saj je prostorsko načrtovanje »proces usklajevanja«, ki lažje poteka, če deležniki delajo skupaj.

Manjše poenostavitve pri zaposlovanju tujcev

Koalicijske stranke so se zavezale k poenostavitvi birokratskih postopkov pri zaposlovanju tujcev.

Po zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev je za podajanje soglasij k enotnemu dovoljenju za njihovo zaposlitev in izdajo dovoljenj za sezonsko delo pristojen zavod za zaposlovanje (ZRSZ). Marca lani so poslanci sprejeli noveli tega zakona in zakona o tujcih, ki določata nove pogoje za izdajo enotnih dovoljenj tujcem za bivanje in delo v Sloveniji.

Po novem lahko enotno dovoljenje za začasno prebivanje zaradi iskanja zaposlitve in samozaposlitve pridobijo raziskovalci in študenti, ki so v Sloveniji zaključili raziskovalno delo ali študij na visokošolskem zavodu oziroma opravljajo prostovoljsko delo ali pripravništvo. Obe spremembi sicer zahteva evropska direktiva, ki bi jo Slovenija morala v svoj pravni red prenesti že leta 2018.

Zdaj lahko ZRSZ soglasje k enotnemu dovoljenju tudi umakne, če tujec več kot šest mesecev zapored oziroma v času odločanja o umiku soglasja ni socialno zavarovan.

Novela zakona o zaposlovanju tujcev je poenostavila podaljšanje zaposlitve tujcev z dovoljenjem za bivanje, ki ni bilo izdano zaradi dela, temveč denimo zaradi družinskih povezav. V teh primerih za podaljšanje zaposlitve pri istem delodajalcu na istem delovnem mestu ZRSZ ni več dolžan preveriti, ali v evidenci brezposelnih oseb obstaja drug primeren kandidat za zaposlitev.

Kot so v obrazložitvi zakona pojasnili na ministrstvu za delo, so to spremembo predlagali, ker so bili tujci v teh primerih v slabšem položaju, saj je moral zavod pri podaljševanju njihovih dovoljenj za zaposlitev še enkrat preveriti, ali za to delovno mesto obstaja drug primeren kandidat.

Na ZRSZ so za Oštro pojasnili, da je eden od ukrepov za pospešitev in poenostavitev birokratskih postopkov tudi uvedba vlaganja elektronskih prošenj za izdajo delovnega dovoljenja prek sistema e-VEM. To so sicer uvedli že leta 2019, v času prejšnje vlade.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se zavezali k administrativni razbremenitvi, in sicer z zmanjšanjem birokratskih opravil pri umeščanju in gradnji objektov, odpravo nepreglednega in zapletenega sistema razvrščanja objektov, poenostavitvijo umeščanja večjih infrastrukturnih objektov v prostor ter poenostavitvijo postopkov za zaposlovanje tujcev.

Obljubili so zmanjšanje birokratskih opravil pri umeščanju objektov v prostor in pridobivanju dovoljenj za gradnjo. Poslanci so decembra lani sprejeli nov gradbeni zakon, v katerem so med drugim uvedli ukrepe za pospešitev postopka pridobitve gradbenega dovoljenja. Opredelili so tudi več primerov, v katerih po novem ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. V tem delu so obljubo izpolnili.

Koalicijske stranke so se zavezale tudi k odpravi »nepreglednega in zapletenega« sistema vrste objektov za gradnjo. V predlogu uredbe o razvrščanju objektov, ki je v javni razpravi, je vlada predlagala nekatere poenostavitve, denimo opustitev merila največjega nosilnega razpona pri enostavnih in nezahtevnih objektih, podrobnejša klasifikacija objektov in merila za njihovo razvrščanje pa »v osnovi ostajajo nespremenjeni«, so pojasnili na ministrstvu. Vlada sistema vrste objektov za gradnjo ni odpravila.

Koalicija je prav tako obljubila poenostavitev in pospešitev umeščanja večjih infrastrukturnih in energetskih objektov v prostor. Zakon o urejanju prostora, ki so ga poslanci sprejeli decembra lani, uvaja projektne skupine za pripravo državnih prostorskih načrtov, celovita presoja vplivov na okolje pa bo po novem zakonu združena s pripravo prostorskih načrtov. Vlada je uvedla spremembe za pospešitev umeščanja večjih infrastrukturnih objektov.

Koalicijska pogodba predvideva tudi poenostavitev birokratskih postopkov pri zaposlovanju tujcev. Z zakonskima novelama je državni zbor marca lani omogočil izdajo dovoljenj za bivanje in delo za raziskovalce, študente, prostovoljce in pripravnike. Vendar gre pri teh spremembah za razširitev kroga upravičencev, ne pa za poenostavitev postopkov. Poleg tega so poslanci poenostavili podaljšanje zaposlitve tujcev z dovoljenji za bivanje, ki niso izdana zaradi dela, pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu. Gre za manjšo spremembo, zato po naši oceni vlada na tem področju obljube ni izpolnila.

Koalicijske stranke so izpolnile del obljub o administrativni razbremenitvi, in sicer glede poenostavitve pridobivanja gradbenih dovoljenj in umeščanja večjih infrastrukturnih objektov v prostor. Pri razvrščanju objektov in zaposlovanju tujcev pa so predlagali le manjše popravke. Obljuba je v izvajanju.

analiziramo.png
Ocene še ni
21. junij 2021. 02:00

Deli

Povej naprej!