Zniževanje porabe materialnih sredstev in stroškov zunanjih sodelavcev

Zala Čas

Koalicijski partnerji so se februarja lani zavezali, da bodo znižali porabo materialnih sredstev v javni upravi, denimo z uvedbo brezpapirnega poslovanja, prihranek po teh ukrepih pa naj bi namenili za nagrajevanje nadpovprečno produktivnih javnih uslužbencev.

Na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) so za Oštro pojasnili, da v državni upravi vseskozi težijo k brezpapirnemu poslovanju, saj da med drugim spodbujajo elektronsko podpisovanje pogodb in izmenjavo uradnih dopisov v elektronski obliki.

Na ministrstvu za finance so oktobra lani v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo uvedli elektronske plačilne liste za javne uslužbence prek portala MFERAC, ki je namenjen poslovanju proračunskih uporabnikov. Ta mesec načrtujejo uvedbo obveznih elektronskih list za vse zaposlene v državni upravi, s čimer naj bi prihranili 85 tisoč evrov. Prihranka niso časovno opredelili.

Med ukrepi za zmanjšanje materialnih stroškov so na Ukomu našteli še elektronsko vročanje dokumentov državljanom, ki ga od novembra lani izvaja ministrstvo za javno upravo. Vlada pripravlja tudi sistem e-vročanja za podjetja, ki poslujejo z državo. Pri tem niso pojasnili, koliko so z uvedbo e-vročanja dokumentov že prihranili oziroma koliko predvidoma še bodo.

Vlada namerava v prvi polovici prihodnjega leta prek informacijskega portala SPOT uvesti elektronsko poročanje o poškodbah in nesrečah pri delu. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pa za leto 2023 načrtuje uvedbo obvezne uporabe elektronskih zahtevkov delodajalcev za nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela prek tega portala. S tem naj bi poslovni subjekti, tudi v javnem sektorju, po oceni Ukoma prihranili 3 milijone evrov na leto.

Možnost elektronskih zahtevkov za povračilo nadomestil delodajalcem je sicer prek portala SPOT na voljo že od leta 2017, a jih večina delodajalcev po pojasnilih ZZZS še vedno raje oddaja v fizični obliki.

Na Ukomu so pojasnili, da gre za nadaljevanje uvedenih elektronskih bolniških listov e-Bol, s katerimi so izvajalci zdravstvenih storitev po oceni urada prihranili več kot 751 tisoč evrov na leto. ZZZS je te sicer uvedel januarja lani, ko je vlado vodil Marjan Šarec.

Po lanskem poročilu evropske komisije o indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) je Slovenija pri uporabi digitalnih javnih storitev napredovala po vseh kazalnikih, a kljub temu ostaja pod povprečjem EU. Storitve e-uprave je lani denimo uporabljalo 59 odstotkov slovenskih uporabnikov interneta, medtem ko je bilo evropsko povprečje 67 odstotkov. Na področju digitaliziranih javnih storitev za podjetja je država dosegla 77 točk od stotih, povprečje EU pa je 88 točk.

Brez novih ukrepov za nižanje stroškov zunanjih sodelavcev

Po navedbah Ukoma v državni upravi stroške zunanjih sodelavcev še vedno načrtujejo skladno z varčevalnimi ukrepi iz leta 2009, ko je vlada s sklepom omejila sodelovanje zunanjih strokovnjakov pri pripravi predpisov in drugih dokumentov.

Podatkov o stroških zunanjih sodelavcev nam z Ukoma niso posredovali, sporočili so le, da so na voljo v aplikaciji za prikaz javne porabe Erar. Vendar iz tamkajšnje evidence ni mogoče ugotoviti, katera nakazila so namenjena plačilu storitev, kot je denimo priprava predpisov. Prav tako teh podatkov nimajo na komisiji za preprečevanje korupcije.

Na naše vprašanje, ali ministrstva prihranek sredstev namenijo za nagrajevanje nadpovprečno produktivnih zaposlenih, kot so obljubili v koalicijski pogodbi, so odgovorili, da takšno izplačilo nagrad zaradi kolektivnih pogodb in zakona o sistemu plač v javnem sektorju ni mogoče.

Predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk je obljubo koalicije, da bo prihranke od zniževanja stroškov namenila za nagrajevanje nadpovprečno produktivnih zaposlenih, označil za »politično leporečje«.

»Da bi vlada dano politično obljubo lahko izpolnila, bi morala pred tem spremeniti delovno zakonodajo, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in z reprezentativnimi sindikati podpisati ustrezne anekse h kolektivnim pogodbam, kar pomeni, da nagrajevanja ꞌizjemnihꞌ pač ne bo.«

Tudi na Ukomu so pojasnili, da je za uvedbo sprememb pri nagrajevanju javnih uslužbencev potrebno pogajanje oziroma sodelovanje s sindikati javnega sektorja. Na naše vprašanje, ali so v pripravi kakršnekoli spremembe predpisov, pa niso odgovorili.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se februarja lani zavezali k obveznemu zniževanju porabe materialnih sredstev in stroškov zunanjih sodelavcev. Prihranek po teh ukrepih naj bi namenili za nagrajevanje nadpovprečno produktivnih zaposlenih.

V državni upravi so za zmanjšanje stroškov materialnih sredstev novembra lani uvedli elektronsko vročanje dokumentov državljanom in možnost uporabe elektronskih plačilnih list za zaposlene. Na zavodu za zdravstveno zavarovanje načrtujejo, da bodo v prvi polovici leta 2022 uvedli elektronsko poročanje o poškodbah in nesrečah pri delu, leta 2023 pa obvezno uporabo elektronskih zahtevkov delodajalcev za nadomestila zaradi bolniških odsotnosti.

Toda ocene skupnega prihranka sredstev zaradi teh ukrepov nam z Ukoma niso poslali. So pa pojasnili, da tako nastalih prihrankov ne morejo nameniti za nadpovprečno produktivne zaposlene.

Prav tako vlada ni uvedla nobenih novih ukrepov za manjšanje stroškov zunanjih sodelavcev. Na Ukomu tudi niso navedli ukrepov, ki bi bili v pripravi. Izvajanje koalicijske obljube je zastalo.

Matej Zwitter

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo zmanjšale porabo materialnih sredstev in stroške zunanjih sodelavcev v državni upravi, prihranek pa namenile za nagrade nadpovprečno produktivnim zaposlenim.

Na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) so za Oštro našteli več ukrepov za zmanjšanje porabe. Med drugim sta ministrstvi za finance in javno upravo uvedli elektronske plačilne liste za javne uslužbence in omogočili elektronsko vročanje dokumentov državljanom. Junija letos predvidevajo tudi uvedbo elektronskega poročanja o poškodbah in nesrečah pri delu, prihodnje leto pa obvezno uporabo elektronskih zahtevkov delodajalcev za nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela.

Poleg tega so poudarili lansko uvedbo obračuna prevoza na delo po sistemu kilometrine, s čimer so kadrovske službe razbremenili novih izračunov ob vsakokratni spremembi cen vozovnic v javnem potniškem prometu. Tako naj bi po podatkih Ukoma prihranili skupaj 80 tisoč delovnih ur. Do te spremembe sta bili sicer lani kritični raziskovalki Katarina Trstenjak in Andreja Urbančič s centra za energetsko učinkovitost pri inštitutu Jožefa Stefana, saj ne spodbuja uporabe javnega prevoza.

Kadrovske službe so razbremenili tudi s prestavitvijo plačilnega dne na 10. v mesecu, so pojasnili na Ukomu. Dokler je bil plačilni dan 5. v mesecu, so namreč morali zaposleni v kadrovskih službah kasneje pripravljati še poračune.

Pri zmanjševanju stroškov zunanjih sodelavcev sprememb ni bilo. Na Ukomu so pojasnili, da še vedno velja vladna uredba iz leta 2009, ki določa, da ministrstva pri zunanjih izvajalcih naročajo zgolj storitve, ki jih z lastnimi kadrovskimi viri ne morejo izvesti.

Vlada pa ni zagotovila, da bi se prihranki zaradi zmanjševanja porabe materialnih sredstev porabili za nagrajevanje nadpovprečno produktivnih zaposlenih. Kot so pojasnili, trenutni predpisi tega ne dopuščajo.

Februarja lani je vlada sicer pripravila izhodišča za prenovo plačnega sistema, v katerih je med drugim predvidela povečanje sredstev za nagrajevanje zaposlenih, toda reprezentativni sindikati so izhodišča zavrnili.

SKLEP

Koalicijske stranke so obljubile zmanjšanje porabe materialnih sredstev in stroškov zunanjih sodelavcev, pri čemer bi prihranek namenile za nagrade nadpovprečno produktivnim zaposlenim.

Vlada je uvedla nekatere ukrepe za zmanjšanje porabe materialnih sredstev, pri stroških zunanjih sodelavcev pa ni uvedla sprememb. Prav tako prihrankov ni namenila za nagrajevanje nadpovprečno produktivnih zaposlenih. Obljuba je prelomljena.