Posodobljen energetski in podnebni načrt

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale, da bodo sprejele posodobljen nacionalni energetski in podnebni načrt, s katerim bi jasno opredelili način doseganja energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030.

Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki ga je februarja 2020 sprejela vlada Marjana Šarca, določa ukrepe za doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2030, po evropski uredbi o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov iz leta 2018 pa morajo članice EU načrte posodobiti do konca junija 2024. Na ministrstvu za okolje in prostor so že lani načrtovali, da bodo slovenskega prenovili v letih 2023 in 2024, kot so takrat pojasnili za Oštro.

Katarina Trstenjak s centra za energetsko učinkovitost (CEU) pri inštitutu Jožefa Stefana je septembra lani za Oštro opozorila, da so se cilji za zmanjšanje izpustov na ravni EU od sprejetja NEPN že zaostrili. Tako je treba emisije po novem zmanjšati za 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990, aktualni slovenski načrt pa do leta 2030 predvideva zgolj 40-odstotno znižanje.

Z ministrstva za infrastrukturo, ki je pristojno za NEPN, so zdaj za Oštro sporočili, da so se že lotili dela. Konec avgusta se je začelo prvo od treh posvetovanj z javnostjo o temeljnih usmeritvah za posodobitev načrta, ki bo trajalo do 21. oktobra, javnost pa lahko sodeluje prek spletne ankete. Ministrstvo bo predstavilo stanje izvajanja NEPN, z javnostjo pa se bo posvetovalo glede ciljev do leta 2030 in doseganja podnebne nevtralnosti.

Drugo posvetovanje ministrstvo načrtuje po predstavitvi prvega predloga posodobitve NEPN spomladi prihodnje leto, objavo končnega predloga pa leta 2024, ko naj bi posodobljeni NEPN predvidoma sprejeli v juniju.

Po podatkih zadnjega letnega podnebnega ogledala, v katerem je CEU predstavil glavne ugotovitve o izvajanju ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v letu 2020, je Slovenija dosegla cilj pri zmanjšanju izpustov glede na leto 2019. Opozorili pa so, da je bila to posledica zmanjšane prometne aktivnosti zaradi pandemije koronavirusa in da zmanjšanje emisij v letu 2020 še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja emisij.

Za doseganje ciljev do leta 2030 je po njihovi oceni ključno izvajanje ukrepov v prometu, ki je bil leta 2020 vir 28,9 odstotka izpustov toplogrednih plinov. Na tem področju so med drugim priporočili sprejetje zakona o celostnem prometnem načrtovanju. Predlog zakona je 16. maja letos v državni zbor vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem Toninom iz NSi. Predlog bo državni zbor predvidoma obravnaval na redni seji konec septembra, so za Oštro sporočili iz državnega zbora.

Slovenija se je z resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050, ki jo je državni zbor sprejel lani, zavezala, da bo do leta 2050 dosegla ogljično nevtralnost.