Pokojninska reforma

S pokojninsko reformo bo vlada oblikovala pokojninski sistem do leta 2050, je v pogovoru o načrtih ministrstva za delo na N1 decembra dejal minister Luka Mesec. Med drugim bo določila, koliko bo sistem družbo stal in kakšne pokojnine lahko ljudje pričakujejo.

K pripravi in izvedbi pokojninske reforme so se sicer v koalicijski pogodbi zavezale stranke koalicije, pokojninsko reformo pa je evropski komisiji leta 2021 obljubila že prejšnja vlada.

Ta je v načrtu za okrevanje in odpornost predvidela, da bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) do konca junija 2023 ekonomsko-socialnemu svetu posredovalo predlog sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Do konca leta 2024 bi reformo, s katero bi zagotovili javnofinančno vzdržnost sistema in primerne pokojnine, sprejeli.

Na MDDSZ so za Oštro pojasnili, da bo priprava sprememb pokojninske zakonodaje eden njihovih ključnih projektov v tem letu. Pri tem se bodo držali časovnice priprave in sprejetja zakona, kakršno predvideva načrt za okrevanje in odpornost.

Trenutno na ministrstvu pripravljajo izhodišča in izračune za pripravo sprememb pokojninske in invalidske zakonodaje, predvidoma do sredine leta pa bodo predlog posredovali v obravnavo ekonomsko-socialnemu svetu, v katerem bodo ustanovili posebno skupino za pogajanja o pokojninski reformi.

Na ministrstvu so še dodali, da bodo pri pripravi reforme upoštevali cilje, določene v izhodiščih, ki so jih leta 2017 sprejeli socialni partnerji. Med cilji so postopno zvišanje pokojnin na vsaj 70 odstotkov plače, ki jo je prejemal zavarovanec, finančna vzdržnost pokojninskega sistema in pregledno delovanje sistema.

Prilagajanje delovnih mest in spodbujanje varčevanja

Na gospodarski zbornici (GZS), ki je bila leta 2017 podpisnica izhodišč za reformo, menijo, da bi bilo treba izhodišča nadgraditi z zadnjimi ugotovitvami organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o slovenskem pokojninskem sistemu.

Ta je januarja lani Sloveniji med drugim priporočila zaostritev minimalnih pogojev za upokojitev, počasnejše višanje pokojnin ob rednih uskladitvah pokojnin, ukinitev vpliva porodniških obdobij na hitrejše upokojevanje in spodbude za pokojninsko varčevanje.

Spodbude za pokojninsko varčevanje so sicer socialni partnerji predvideli že v izhodiščih iz leta 2017. Na GZS so opozorili, da se bodo prihodnje generacije upokojencev lahko vse manj zanašale zgolj na izplačila iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen če bi povišali prispevke iz dela ali proračuna. Rešitev vidijo v zasebnem in kolektivnem varčevanju.

Po oceni zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je bila leta 2017 prav tako ena od podpisnic izhodišč za reformo, so ta še vedno aktualna. Ker izhodišča med drugim predvidevajo dvig upokojitvene starosti in podaljševanje delovne dobe, so na ZSSS opozorili, da številni poklici niso primerni za starejše. Opažajo tudi velik porast bolniške odsotnosti, zlasti med starejšimi zaposlenimi. Po oceni ZSSS bi zato največ pozornosti pri pripravi reforme morali nameniti prilagajanju delovnih mest starejšim, medgeneracijskemu sodelovanju in postopnemu prehajanju v pokoj.

Če bo reforma naravnana k podaljševanju dela, bi to morali doseči s spodbujevalnimi ukrepi, ne z obveznim višanjem starosti in podaljševanjem zavarovalne dobe, so dodali. Vsekakor pa mora reforma predvideti dolga prehodna obdobja, »saj bo sicer večina spet bežala v pokoj ob izpolnjevanju minimalnih pogojev«.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v torek, 11. julija, ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) predstavilo izhodišča za pokojninsko reformo, ki jo je volivcem obljubila koalicija, evropski komisiji pa jo je v okviru načrta za okrevanje in odpornost obljubila že prejšnja vlada.

Po načrtu za okrevanje bi moralo ministrstvo sicer do konca junija ESS posredovati že predlog sprememb. Kot so za Oštro.si zagotovili na ministrstvu, »zamik ne bo vplival na prejem in količino sredstev«, predvidenih po načrtu in odvisnih od njegovega izpolnjevanja.

Merilo uspešnosti reforme bo ocena tveganja slovenskega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta je trenutno ocenjen kot visoko tvegan, moral pa bo biti vsaj srednje tvegan.

Glavni poudarek bo na vzdržnosti sistema ob upoštevanju demografskih gibanj. Kot ključne cilje na ministrstvu navajajo še izboljšanje blaginje upokojencev, zlasti najranljivejših, bolj pregledno odmero pokojnin in povečanje zaupanja ljudi v sistem.

V nasprotju s predlogi OECD in GZS med izhodišči ni podaljšanja pokojninske dobe, saj je po oceni ministrstva 40 let delovne dobe dovolj glede na okoliščine, kot so vse kasnejši vstop na trg dela in še vedno razmeroma visok delež fizičnega dela.

Vzdržnost sistema bi ministrstvo raje zagotavljalo s kombinacijo ukrepov. Tako bi denimo spodbujali in nagrajevali prostovoljno kasnejše upokojevanje, kar so januarja letos v odgovoru za Oštro.si kot ustrezno usmeritev v primeru podaljševanja dela predlagali tudi v zvezi svobodnih sindikatov.

Poleg tega predlagajo podaljšanje referenčnega obdobja s sedanjih 24 let in spremembo formule za izračun pokojnine, tako da bo ta poleg upoštevanja rasti plač bolj upoštevala rast cen življenjskih potrebščin.

Za izboljšanje blaginje upokojencev je ministrstvo dalo v razpravo dvig najnižje pokojninske osnove, dvig odmernega odstotka in dvig vdovskih pokojnin, saj so samski upokojenci glede na stopnjo revščine med najranljivejšimi.

Med izhodišči sta tudi postopno izenačevanje prispevne stopnje zaposlenih in delodajalcev ter iskanje dodatnih virov za financiranje pokojnin, denimo v obliki splošnega davka. Pri tem je ministrstvo poudarilo, da je Slovenija na repu evropskih držav po davčnih prihodkih od premoženja in dohodkov, ki ne izvirajo iz dela.

Ministrstvo predlaga še več poenostavitev pokojninskega sistema, denimo neposredni transfer prispevkov iz proračuna na zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) namesto sedanjega sistema, ko denar do ZZZS potuje prek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

K večjemu zaupanju državljanov v sistem bi lahko pripomogla predlagana uveljavitev načela »vsako delo šteje«, po katerem bi se polni prispevki plačevali ne glede na obliko zaposlitve, pa tudi uvedba sistema odmere pokojnine glede na bruto plače, ki se ob upokojitvi preračunajo v neto plačo po takrat veljavni obdavčitvi in stopnji prispevkov.

Socialni partnerji in drugi deležniki, denimo upokojenci in predstavniki mladih, bodo intenzivno razpravo o izhodiščih začeli po poletnih počitnicah. Razprava in pogajanja bodo po predvidevanjih ministrstva končani do prihodnjega aprila, zakonodajne spremembe pa bodo predvidoma uveljavljene na začetku leta 2025.