Zvišanje praga za vključitev v sistem pavšalne obdavčitve

Zala Čas

Koalicijski partnerji so se februarja lani zavezali, da bodo zvišali prag za vključitev v sistem pavšalne obdavčitve oziroma sistem obdavčitve po načelu dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. To bi bil eden od ukrepov, s katerimi bi dosegli administrativno razbremenitev poslovnih subjektov.

V sistem pavšalne obdavčitve se lahko po zakonu o dohodnini in zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb vključijo samostojni podjetniki in pravne osebe, če njihovi letni prihodki ne presežejo 50 tisoč evrov. Če imajo najmanj pet mesecev redno zaposleno vsaj eno osebo, za katero plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa prihodki ne smejo preseči 100 tisoč evrov.

Tistim, ki izpolnjujejo pogoje, se davčna osnova ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, kot pri drugih podjetjih. Ne glede na dejanske odhodke se namreč upoštevajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov ustvarjenih prihodkov, podjetje pa tako plača davek na petino prihodkov.

Na ministrstvu za finance so aprila letos pripravili novelo zakona o dohodnini in novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, toda vanju niso vključili sprememb, s katerimi bi zvišali prag za vključitev v sistem pavšalne obdavčitve.

Na ministrstvu so pojasnili, da so zavezo iz koalicijske pogodbe sicer obravnavali na svetu za nadgradnjo davčnega sistema, vendar so ugotovili, da bo zaradi zlorab sistema pavšalne obdavčitve potrebna drugačna ureditev.

Pravijo, da so na trgu dela pogoste nezakonite prakse, kot je prikrito delovno razmerje samostojnih podjetnikov. Poleg tega so opozorili, da sistem pavšalne obdavčitve spodbuja »prikrivanje prihodkov in verižno ustanavljanje podjetij prek različnih statusnih oblik, s ciljem izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem normiranih odhodkov«.

Konkretnih predlogov za izboljšanje sistema še nimajo, zato ni jasno, ali bodo v prihodnosti zvišali oziroma znižali prag za vključitev, opraviti pa nameravajo podrobnejšo analizo in predloge uskladiti z drugimi ukrepi na trgu dela.

V obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so trenutni sistem pavšalne obdavčitve ocenili kot ustreznega, z zvišanjem praga za vključitev pa bi po njihovem mnenju v sistem privabili še več davčnih zavezancev: »Glede na to, da se številni podjetniki predvsem na začetku poslovanja odločajo za tak način ugotavljanja davčne osnove, je sistem ustrezen in funkcionira.«

Število davčnih zavezancev, vključenih v sistem pavšalne obdavčitve, po podatkih finančne uprave (FURS) zadnja leta narašča. Med letoma 2017 in 2020 se je denimo z nekaj manj kot 41 tisoč povečalo na skoraj 55 tisoč.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se februarja lani zavezali, da bodo zvišali prag za vključitev v sistem pavšalne obdavčitve oziroma sistem obdavčitve po načelu dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Na ministrstvu za finance so aprila letos pripravili predloga novel zakona o dohodnini in zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki urejata sistem pavšalne obdavčitve. Noveli ne predvidevata sprememb praga za vključitev davčnih zavezancev v sistem.

Prav tako so pojasnili, da še niso oblikovali konkretnih predlogov za spremembe sistema pavšalne obdavčitve. Obljuba koalicijskih partnerjev, da bodo zvišali prag za vključitev v sistem, je nedotaknjena.

Žana Erznožnik

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo zvišali prag za vključitev v sistem pavšalne obdavčitve oziroma obdavčitve ob upoštevanju dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

V sistem pavšalne obdavčitve se po zakonu o dohodnini in zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb lahko vključijo samostojni podjetniki in pravne osebe, če njihovi letni prihodki ne presežejo 50 tisoč evrov. Če imajo najmanj pet mesecev redno zaposleno vsaj eno osebo, za katero plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa njihovi letni prihodki ne smejo preseči 100 tisoč evrov.

Tistim, ki izpolnjujejo pogoje, se davčna osnova ne ugotavlja kot pri drugih podjetjih. Ne glede na dejanske odhodke se namreč upoštevajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov ustvarjenih prihodkov, podjetje pa tako plača davek na petino prihodkov.

Na ministrstvu za finance so pojasnili, da je bilo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov med drugim uvedeno zaradi razbremenitve malih poslovnih subjektov pri izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti. Zavezo iz koalicijske pogodbe so sicer obravnavali na svetu za nadgradnjo davčnega sistema, vendar so ugotovili, da bo zaradi zlorab sistema pavšalne obdavčitve, kot je prikrivanje delovnega razmerja, potrebna drugačna ureditev.

Po njihovi oceni je sedanji prag prihodkov nad 50.000 evrov oziroma 100.000 evrov določen razmeroma visoko. »Dvig praga nad navedeno višino bi pomenil vključitev večjega števila zavezancev v sistem«, pri čemer pa je bilo vprašanje, ali bi s tem dosegli osnovni cilj administrativne razbremenitve.

Konkretnih predlogov za drugačno ureditev sistema pavšalne obdavčitve na ministrstvu niso pripravili.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo zvišali prag za vključitev v sistem pavšalne obdavčitve oziroma obdavčitve ob upoštevanju dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Na ministrstvu za finance so pojasnili, da so zavezo iz koalicijske pogodbe sicer obravnavali, a so ugotovili, da bo zaradi zlorab sistema pavšalne obdavčitve potrebna drugačna ureditev.

Obljuba je prelomljena.