Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v prometu

Samo Demšar

Foto: Daniel Novakovič/STA

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov iz prometa.

Slovenija se je leta 2014 v operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP) zavezala, da bo do leta 2020 izpuste v prometu zmanjšala tako, da povečanje glede na leto 2005 ne bo preseglo 27 odstotkov.

Promet je edini sektor v Sloveniji, v katerem so se izpusti toplogrednih plinov po letu 2005 povečali, in to predvsem zaradi cestnega prometa, so v lanskem poročilu projekta Life Podnebna pot 2050 opozorili na centru za energetsko učinkovitost (CEU) pri inštitutu Jožefa Stefana. Po njihovi oceni bi bilo treba izvajanje ukrepov za zmanjšanje emisij iz prometa nujno okrepiti.

Po podatkih agencije za okolje (Arso) so izpusti toplogrednih plinov iz prometa leta 2005 znašali 4407 kiloton ekvivalenta CO2. Do leta 2019 so se povečali za 27,9 odstotka na 5635 kiloton ekvivalenta CO2. V tem letu je bil promet največji vir toplogrednih plinov v Sloveniji.

Kot so sporočili z Arsa, bodo uradne podatke za leto 2020 objavili aprila, predhodni izračuni pa kažejo, da so se izpusti iz prometa zmanjšali na 4581 kiloton ekvivalenta CO2. To je le 3,9 odstotka več kot leta 2005, kar pomeni, da je Slovenija po predhodnih izračunih dosegla cilj iz OP TGP.

Lani so se izpusti po prvih ocenah spet povečali, vendar še niso dosegli ravni iz leta 2019, je za Oštro pojasnil strokovnjak za modeliranje rabe energije Matjaž Česen s CEU.

Ugotavlja, da je bilo zmanjšanje izpustov iz prometa v letu 2020 predvsem posledica ukrepov med epidemijo covida-19. Na zmanjšanje sta vplivala tudi boljša učinkovitost potniških in tovornih vozil ter povečanje deleža biogoriv pri potniških vozilih, pravi Česen.

Poudaril je še, da je aktualna vlada nadaljevala glavne infrastrukturne projekte prejšnjih vlad, kot je na primer gradnja drugega tira, in da je vložila več v posodabljanje železniške infrastrukture. Po njegovi oceni to ni dovolj za uspešen prehod k trajnostni mobilnosti in zmanjšanju izpustov iz prometa. Spodbujati bi bilo treba uporabo javnega potniškega prometa, kolesarjenje in pešačenje, v tovornem prometu pa povečati prevoz po železnici.

Koordinatorka projekta Life Podnebna pot 2050 Andreja Urbančič s CEU je na posvetu, ki sta ga oktobra lani organizirala Mreža za prostor in projekt Plan B za Slovenijo, poudarila, da so bili cilji Slovenije do leta 2020 postavljeni neambiciozno. Poleg tega doseganje ciljev za leto 2020 še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja izpustov.

Do leta 2030 mora Slovenija po celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), ki ga je februarja 2020 sprejela vlada Marjana Šarca, izpuste iz prometa zmanjšati tako, da bodo največ za 12 odstotkov večji kot leta 2005. Do leta 2050 pa mora biti zmanjšanje od 90- do 99-odstotno, določa resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), ki jo je julija lani sprejel državni zbor.

»Na področju prometa je zasnovana vrsta ukrepov, a so še daleč od ustrezne izvedbe,« sta v skupnem pojasnilu za Oštro septembra lani poudarili Katarina Trstenjak in Andreja Urbančič s CEU. Opozorili sta tudi, da je treba NEPN zaradi novih in ambicioznejših ciljev na ravni EU čim prej dopolniti. Kot so septembra lani sporočili z ministrstva za okolje in prostor, prenovo NEPN načrtujejo v letih 2023 in 2024.

Trstenjakova in Urbančičeva sta še opozorili, da bi morala država po zavezah iz NEPN leta 2020 uvesti trajnostni sistem za obračunavanje nadomestila potnih stroškov, s katerim bi spodbujali uporabo javnega potniškega prometa in druge oblike trajnostne mobilnosti.

Toda vlada se je lani s sindikati javnega sektorja dogovorila, da bodo delodajalci v javnem sektorju za prevoz na delo izplačevali dejansko kilometrino, kar ne spodbuja uporabe javnega potniškega prometa. Zaostajajo tudi ukrepi za boljšo kakovost storitev, denimo uskladitev voznih redov in razvoj železniškega omrežja.

Katjuša Šavc, strokovna sodelavka društva Focus za sonaraven razvoj, je menila, da vlada na področju prometa ni sprejela pomembnejših ukrepov, zato sklepa, da je bilo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v letu 2020 posledica ukrepov med epidemijo covida-19. Dodala je, da zaradi teh veliko delodajalcev še vedno omogoča delo od doma, s čimer se zmanjšujejo izpusti.

Šavčeva je še opozorila, da je za trajno obvladovanje izpustov iz prometa nujen učinkovit javni potniški promet in da je treba prenehati z gradnjo novih cestnih povezav, saj je avtomobilski promet zaradi teh še privlačnejši. Prav tako so potrebni dodatni ukrepi za spodbujanje hoje in kolesarjenja, pospešeno pa je treba izvajati tudi elektrifikacijo prometa.

SKLEP

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov iz prometa.

Slovenija se je leta 2014 v operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP) zavezala, da bo izpuste iz prometa do leta 2020 zmanjšala tako, da povečanje glede na leto 2005 ne bo preseglo 27 odstotkov.

Po podatkih agencije za okolje (Arso) so bili izpusti iz prometa leta 2019 za 27,9 odstotka višji kot leta 2005. Leta 2020 so se po predhodnih izračunih Arsa izpusti iz prometa znižali in so bili le za 3,4 odstotka višji kot leta 2005, s čimer je Slovenija dosegla cilj iz OP TGP.

Matjaž Česen s centra za energetsko učinkovitost (CEU) pri inštitutu Jožefa Stefana pa je poudaril, da so bili ukrepi med epidemijo covida-19 glavni razlog za manjše izpuste v letu 2020. Po njegovem so se izpusti leta 2021 po prvih ocenah povečali, vendar ne na raven iz leta 2019.

Po mnenju strokovnjakov vlada ukrepov za zmanjšanje izpustov iz prometa ne izvaja ustrezno oziroma jih izvaja premalo ambiciozno. Vlada je obljubo prelomila.