Omejitev vračanja sodnih postopkov na nižjo stopnjo

Matej Zwitter

Koalicijske stranke so se zavezale k vzpostavitvi instančnega sistema v sodstvu, v katerem višja sodišča zadev ne bi vračala v ponovno sojenje na nižjo stopnjo, temveč bi o njih odločala sama.

Državni zbor je decembra 2020 sprejel novelo zakona o kazenskem postopku, po kateri sme drugostopenjsko sodišče zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču le, če iz upravičenih razlogov ne more odločiti samo, te razloge pa mora posebej obrazložiti.

Pred tem je zakon določal, da drugostopenjsko sodišče samo opravi obravnavo le, kadar je treba izvesti nove dokaze ali ponoviti že izvedene dokaze in obstajajo upravičeni razlogi, da zadeve ne vrne v novo obravnavo prvostopenjskemu sodišču.

Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da so s spremembo zakona o kazenskem postopku izpolnili zavezo iz koalicijske pogodbe.

V pravdnih zadevah je sicer podobno spremembo uvedla že novela zakona o pravdnem postopku leta 2017, so dodali. Po tej mora drugostopenjsko sodišče v pravdnih postopkih odločiti samo in zadeve ne sme vrniti prvostopenjskemu, kadar bi to pomenilo hujšo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Na vrhovnem sodišču so spremembe obeh zakonov za Oštro ocenili kot smiselne, saj povečujejo ekonomičnost postopkov, odločitve višjih sodišč pa so bolj preudarne.

Tudi v sodniškem društvu ugotavljajo, da so spremembe zakona o pravdnem postopku leta 2017 »obrodile sadove, saj je razveljavitev prvostopenjskih sodb na drugi stopnji znatno manj«. O zadnjih spremembah zakona o kazenskem postopku pa še niso razpravljali, zato jih niso komentirali.

Po podatkih iz letnih poročil vrhovnega sodišča o uspešnosti in učinkovitosti sodišč se je delež zadev, razveljavljenih na drugi stopnji in vrnjenih v ponovno odločanje, po spremembah zakona o pravdnem postopku znižal s 16 odstotkov leta 2016 na 14,3 odstotka leta 2020. Ob tem se je nekoliko povečal delež zadev, v katerih so višjestopenjska sodišča odločila, in sicer s 15,8 na 16,8 odstotka.

Ločenih podatkov za pravdne in kazenske zadeve v poročilih vrhovnega sodišča ni. Prav tako še niso objavili podatkov za leto 2021, po katerih bi bilo mogoče soditi o vplivu sprememb zakona o kazenskem postopku.

SKLEP

Vladajoče stranke so obljubile vzpostavitev instančnega sistema v sodstvu, v katerem višja sodišča zadev ne bi vračala v ponovno sojenje na nižjo stopnjo, temveč bi o njih odločala sama.

Novela zakona o kazenskem postopku s konca leta 2020 določa, da sme drugostopenjsko sodišče zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču le, če zaradi upravičenih razlogov o njej ne more odločiti samo. V pravdnih zadevah je pogoje za vrnitev v ponovno odločanje že leta 2017 zaostrila novela zakona o pravdnem postopku.

Na vrhovnem sodišču zakonodajne spremembe opisujejo kot smiselne. Po njihovih podatkih se je delež zadev, ki so jih višjestopenjska sodišča razveljavila in vrnila v ponovno odločanje, po spremembi zakona o pravdnem postopku zmanjšal. Podatkov za leto 2021, iz katerih bi bilo mogoče soditi o vplivu sprememb zakona o kazenskem postopku, še ni.

Koalicijske stranke so obljubo izpolnile.