Mladi, družina, pokojnine, socialne zadeve

Uvedba univerzalnega otroškega dodatka

ODD-GUMB-kat2-mlad.png
Besedilo koalicijske pogodbe
prelomljena.png
Trenutni status obljube Prelomljena

Po predlogu novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so jo predlagali v NSi, bi se pri odločanju še vedno upoštevali dohodki, iz česar izhaja, da predlagana ureditev ne pomeni univerzalnega otroškega dodatka.

spremljlamo.png
V izvajanju

Na dodelitev otroškega dodatka bi po novem vplival le dohodek

21. 1. 2022

Zala Čas

Koalicijski partnerji so se februarja 2020 ob prevzemu mandata zavezali, da bodo uvedli univerzalni otroški dodatek.

Otroški dodatek ureja zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), po katerem o dodelitvi pravice do prejemka na podlagi dohodkov in premoženja družine odločajo centri za socialno delo.

Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se med dohodki ne upoštevajo drugi prejemki iz javnih sredstev, kot sta denarna socialna pomoč in državna štipendija, medtem ko se otroški dodatek šteje kot dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do vseh drugih pravic iz javnih sredstev.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so novembra 2020 pripravili predlog novele zakona. V obrazložitvi novele je ministrstvo pojasnilo, da »kot univerzalne na področju družinske politike razumemo vse ukrepe, ki so na voljo vsem družinam z enakim številom otrok v enakem obsegu ne glede na njihov dohodkovni in premoženjski položaj«.

Po noveli pri odločanju o dodelitvi letnih pravic iz javnih sredstev, med katere spada tudi otroški dodatek, po novem ne bi več upoštevali premoženja družine, kot so nepremično premoženje nad vrednostjo primernega stanovanja, osebna vozila in prihranki. Tako bi se materialni položaj družine ugotavljal zgolj še na podlagi dohodka, s čimer naj bi se otroški dodatek zvišal, so pojasnili na ministrstvu.

Prav tako se otroški dodatek ne bi več štel kot dohodek pri odločanju o dodelitvi državne štipendije in subvencije za najemnino, še vedno pa bi se upošteval pri dodelitvi denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. »S tem je nastavljen prvi korak pri ločitvi družinske od socialne politike in k univerzalnemu otroškemu dodatku,« so na ministrstvu pojasnili za Oštro.

Uvedba univerzalnega otroškega dodatka zgolj polovična

Generalna sekretarka pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Breda Krašna je pojasnila, da sicer podpirajo ločitev socialne politike od družinske in namero, da se veča krog upravičencev do otroškega dodatka, vendar so predlagane spremembe v smeri univerzalnega otroškega dodatka po njihovem zgolj polovične, saj se bodo pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka še vedno upoštevali dohodki družine.

Po njihovem mnenju prav tako ni dovolj, da se otroški dodatek ne bi upošteval v dohodek le pri subvenciji najemnine in pri državni štipendiji, temveč se ta ne bi smel upoštevati v dohodek tudi pri uveljavljanju drugih socialnih transferjev. »Univerzalnega otroškega dodatka država ne sme opredeliti kot socialni transfer. Univerzalni otroški dodatek naj bo ꞌedinstvenꞌ in naj ne bo namenjen lajšanju socialne stiske družine, temveč otroku za njegov razvoj, napredek,« je pojasnila Krašna.

Profesorica na fakulteti za socialno delo Vesna Leskošek je za Oštro opozorila, da lahko neupoštevanje premoženja pri odločanju o pravici do otroškega dodatka povzroči redistribucijo socialnih dodatkov od revnejših k bogatejšim družinam: »Revni tako ali tako nimajo nekega premoženja, imajo pa dohodke, tako da se v tem smislu revnejšim po novem ne bo dalo nič bistvenih odpustkov, bogatejšim pa se bo ta odpustek premoženja zelo poznal.«

Tudi ona je opozorila, da so na ministrstvu pri ukrepih glede univerzalnosti otroškega dodatka naredili »samo pol koraka naprej«, ker bi se ta še vedno štel v dohodek pri drugih socialnih transferjih. Po njenem mnenju gre za neracionalno selektivnost, saj da bi morali revnejši dobiti »odpustke« tudi pri drugih oblikah denarne pomoči.

Na ministrstvu so na kritike ZPMS odgovorili, da je »zaradi kompleksnosti socialnega sistema, tako pravnega kot informacijskega,« mogoča le postopna ločitev družinske od socialne politike. Pojasnili so, da bi morali za popolno ločitev ustrezno prilagoditi izračune denarne socialne pomoči, saj so ti prilagojeni temu, da starš prejema tudi otroški dodatek.

Poudarili so, da pri postopni uvedbi univerzalnega otroškega dodatka izhajajo iz načela, da je vsak otrok enako vreden. »Družinam, ki bi bile tudi ob prejemanju družinskih transferjev materialno in socialno ogrožene, pa so na voljo instrumenti socialne politike, s katerimi se blaži njihovo stisko,« so še pojasnili.

Na kritike Leskoškove, da gre za redistribucijo dodatkov od revnejših k bogatejšim, pa so na ministrstvu odgovorili, da po njihovem mnenju trenutna ureditev postavlja družine, ki so del preteklih dohodkov prihranile, v slabši položaj kot tiste, ki so dohodke sproti porabile in so tako upravičene do višjih dodatkov.

Predlog novele je ministrstvo 30. septembra vložilo v obravnavo na vladi, a ta o njem še ni odločala.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se februarja 2020 ob prevzemu mandata zavezali, da bodo uvedli univerzalni otroški dodatek.

Še istega leta, novembra, so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravili novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Po novem pri odločanju o dodelitvi otroškega dodatka ne bi več upoštevali premoženja družine, temveč zgolj njene dohodke.

Ravno zato, ker se bodo še vedno upoštevali dohodki, je po mnenju Zveze prijateljev mladine Slovenije to zgolj polovična rešitev v smeri univerzalnega dodatka.

Da so naredili »samo pol koraka naprej«, meni tudi profesorica na fakulteti za socialno delo Vesna Leskošek. Opozorila je še, da lahko neupoštevanje premoženja pri odločanju o dodelitvi otroškega dodatka povzroči redistribucijo socialnih dodatkov od revnejših k bogatejšim družinam.

Ministrstvo je tudi v obrazložitvi novele zakona, ki ureja otroški dodatek, pojasnilo, da so univerzalni tisti ukrepi, ki so na voljo vsem družinam ne glede na njihov dohodkovni in premoženjski položaj. Po predlogu ministrstva pa bi se pri odločanju še vedno upoštevali dohodki, iz česar izhaja, da predlagana ureditev ne pomeni univerzalnega otroškega dodatka.

Predlog novele je v vladni obravnavi. Do morebitnega sprejetja se njena vsebina lahko še spremeni, zato je koalicijska obljuba o uvedbi univerzalnega otroškega dodatka še v izvajanju.

Preberi celotno analizo

prelomljena.png
Prelomljena

Koalicija ni uvedla univerzalnega otroškega dodatka

13. 4. 2022

Žana Erznožnik

Koalicijski partnerji so se ob prevzemu mandata zavezali, da bodo uvedli univerzalni otroški dodatek.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so novembra 2020 pripravili predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ureja otroški dodatek. Po javni razpravi septembra lani je bil predložen v obravnavo vladi, vendar ga ta ni obravnavala, so sporočili z ministrstva.

Februarja letos so predlog novele istega zakona v državnozborski postopek vložili poslanci koalicijske stranke NSi. Z ministrstva so za Oštro sporočili, da njihov predlog podpirajo.

V obrazložitvi novele so poslanci NSi pojasnili, da so univerzalni ukrepi na področju družinske politike tisti, ki »so na voljo vsem družinam z enakim številom otrok v enakem obsegu, ne glede na njihov dohodkovni in premoženjski položaj«. Tako je univerzalni otroški dodatek oblika državne podpore družinam ne glede na njihove dohodke in premoženjsko stanje.

Po predlogu novele pri odločanju o dodelitvi letnih pravic iz javnih sredstev, med katere spada tudi otroški dodatek, premoženja družine ne bi več upoštevali.

Predlagatelji so v obrazložitvi še menili, da otroški dodatek v kombinaciji z davčnimi olajšavami za vzdrževane otroke pri dohodnini deluje »presenetljivo dobro univerzalno«. Ker je odvisen od dohodkov in premoženja družine, je višji v družinah z nižjimi dohodki in z rastjo dohodkov pada. Višina davčnih olajšav se, nasprotno, z rastjo dohodkov povečuje. Skupni zneski dohodninskih olajšav in otroških dodatkov pri družinah z enakim številom otrok in različnimi dohodki sicer niso »ravno enaki, so pa dokaj primerljivi«.

Toda predlagatelji so pri tej analizi uporabili podatke iz leta 2018, torej je bil otroški dodatek po tej interpretaciji univerzalen že pred nastopom te vlade.

SKLEP

Koalicijske stranke so se na začetku mandata zavezale, da bodo uvedle univerzalni otroški dodatek.

V državnem zboru je v obravnavi predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ureja otroški dodatek, vložili pa so ga poslanci koalicijske stranke NSi. Predloga novele, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo, vlada nikoli ni obravnavala.

Poslanci NSi v noveli predlagajo, da se premoženje družine v postopku za pridobitev otroškega dodatka ne bi več upoštevalo. Še vedno pa bi se upošteval dohodek, tako da bi družine z nižjim dohodkom prejemale višji dodatek kot družine z višjimi dohodki.

Predlagatelji iz NSi so v obrazložitvi novele zakona, ki ureja otroški dodatek, pojasnili, da so univerzalni tisti ukrepi, ki so na voljo vsem družinam ne glede na njihove dohodke in premoženjsko stanje. Po predlogu novele pa bi se pri odločanju še vedno upoštevali dohodki, iz česar izhaja, da predlagana ureditev ne pomeni univerzalnega otroškega dodatka.

Obljuba je prelomljena.

Preberi celotno analizo

Pojdi na seznam vseh obljub