Uvedba naborništva

Foto: Jure Makovec/STA

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo v slovenski vojski postopno uvedli naborniški sistem. Služenje vojaškega roka naj bi trajalo šest mesecev.

Poslanska skupina SDS je že januarja lani, še v času vlade Marjan Šarca, vložila predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, ki je predvideval obvezno uvedbo šestmesečnega služenja vojaškega roka. Menili so, da je to potrebno zaradi novih varnostnih groženj v svetu in upadanja števila poklicnih vojakov, s čimer se zmanjšuje obrambna pripravljenost slovenske vojske.

Poslanci so marca lani predlog v prvi obravnavi zavrnili, proti so glasovali tudi koalicijski poslanci SMC in NSi. Strokovni svet SDS je sicer že leta 2016 vladi predlagal ustanovitev nacionalne garde, v katero naj bi se vključilo 25.000 prostovoljcev.

Aprila letos pa je ministrstvo za obrambo v vladni postopek vložilo nov predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, po katerem lahko državni zbor odločitev o ponovni uvedbi vojaške dolžnosti na predlog vlade sprejme tudi v obdobju miru, da bi zagotovili zadostno število usposobljenih vojaških obveznikov za popolnitev vojske »ob izrednem poslabšanju varnostnega okolja«.

Katedra za obramboslovje fakultete za družbene vede je aprila v odzivu na predlog zakona opozorila, da »izredno poslabšanje varnostnega okolja« v zakonu o obrambi, ki bi tako stanje moral predvideti, ni opredeljeno. Prav tako ne, kateri organ bi tako stanje razglasil. Cilj predloga je po njihovi oceni obuditev obveznega služenja vojaškega roka, za kar bi bilo treba opraviti temeljito javno razpravo in doseči družbeni konsenz.

Na ministrstvu za obrambo so na vprašanje Oštra, ali bodo uvedli naborništvo in šestmesečni vojaški rok, odgovorili, da je »ob izjemnem poslabšanju varnostnih razmer in kadrovskem pomanjkanju usposobljenih vojaških obveznikov ena od možnosti tudi ponovna uvedba posameznih sestavin vojaške dolžnosti pod določenimi pogoji«. Toda poudarili so, da konkretnih odločitev trenutno ni.

Slovenska vojska se sicer že več kot desetletje spoprijema s pomanjkanjem kadra. Lani je imela 6414 pripadnikov, kar je skoraj osemsto manj, kot je v kadrovskem načrtu predvidela vlada.

»Uvajanje naborništva kar tako, na podlagi ukazov vlade, nikakor ne bo obrodilo sadov, če ne bo družbenega konsenza za tako odločitev,« je za Oštro poudaril profesor obramboslovja s fakultete za družbene vede Vladimir Prebilič. Struktura vojske namreč temelji na notranji motivaciji njenih pripadnikov: »Ljudi lahko oborožite in jih opremite, vendar če se nočejo boriti, se ne bodo.«

Obvezno služenje v slovenski vojski je državni zbor leta 2002 s sprejetjem novele zakona o vojaški dolžnosti začel postopoma opuščati, zadnja generacija je služila leta 2003.

Od takrat se lahko polnoletni državljani in državljanke do konca leta, v katerem dopolnijo 27 let, vključijo v prostovoljno služenje vojaškega roka, ki traja sedem mesecev. Za to morajo izpolnjevati več pogojev, denimo dokazati, da zoper njih ne teče noben kazenski postopek.

Državni zbor pa lahko na predlog vlade uvede tudi obvezno služenje v rezervni sestavi, vendar le ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja.

SKLEP

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale k postopni uvedbi naborništva in šestmesečnega vojaškega roka.

Marca lani je državni zbor, tudi s podporo nekaterih koalicijskih poslancev, predlagano uvedbo naborništva zavrnil. Aprila letos pa je ministrstvo za obrambo v vladni postopek vložilo predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, po katerem bi lahko državni zbor obvezno služenje vojaškega roka uvedel tudi ob izrednem poslabšanju varnostnega okolja.

Toda na ministrstvu za obrambo glede uvedbe naborništva in šestmesečnega vojaškega roka niso sprejeli konkretnih odločitev. Obljuba je zastala.

Katarina Bulatović

Vlada v tem mandatu ni sprejela ukrepov za postopno uvajanje naborništva in šestmesečno služenje vojaškega roka, kar so stranke obljubile v koalicijski pogodbi.

Aprila lani je ministrstvo za obrambo v vladni postopek vložilo predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, trenutno je še v vladni proceduri. Pojasnili so, da je bila uvedba naborništva in obveznega služenja vojaškega roka predlagana za primer, da sestave vojske ne bi mogli popolniti na obstoječe načine. Tega sicer v koalicijski pogodbi niso navedli.

Poudarili so, da so v letih 2020 in 2021 sprejeli vrsto ukrepov, kot sta spremembi zakonov o obrambi in o službi v slovenski vojski. V zakonu o obrambi so uredili status vojakov po 45. letu, v zakonu o službi v slovenski vojski pa so denimo uvedli pravici do najema službenega stanovanja in do dneva počitka po sedmih dneh na mednarodnih misijah.

Lani so po podatkih ministrstva zaposlili 258 novih vojakov v stalni sestavi vojske, kar je 147 več kot leta 2019. Istega leta je iz vojske odšlo tudi 100 vojakov manj kot 2019.

SKLEP

Vlada v tem mandatu ni začela postopno uvajati naborništva in šestmesečnega služenja vojaškega roka.

Obljuba je prelomljena.