Sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi

Zala Čas

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale, da bodo sprejele zakon o dolgotrajni oskrbi, v katerem bodo opredelile pravice oskrbovancev, vire financiranja in kadrovski načrt.

Vlada je 17. junija potrdila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Ureditev te je trenutno razpršena v več predpisih, je pristojno ministrstvo pojasnilo v zakonskem predlogu. Kot razlog za pripravo krovnega zakona so navedli tudi, da starejši v različnih delih Slovenije nimajo enakega dostopa do teh storitev, da je ureditev pravic oskrbovancev nepregledna, postopki ocenjevanja njihovih potreb pa niso enotni, kar jih lahko postavlja v neenakopraven položaj.

Krovni zakon, ki bo urejal področje dolgotrajne oskrbe, je sicer v pripravi že od leta 2002. V tem času so vlade in interesna združenja pripravili že pet predlogov, a noben ni bil sprejet, so na ministrstvu pojasnili v utemeljitvi aktualnega predloga. Zadnjega je ministrstvo za zdravje pod to vlado avgusta lani poslalo v javno razpravo, 10. junija pa ga je vložilo v vladno obravnavo.

Po tem predlogu bi bili do storitev dolgotrajne oskrbe upravičeni vsi starejši od 18 let, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti ali pomanjkanja intelektualnih sposobnosti dlje časa odvisni od pomoči drugih pri opravljanju dnevnih opravil. Do zdaj so bili do dolgotrajne oskrbe upravičeni samo starejši od 65 let.

Pravice iz predloga zakona bi se sicer začele postopno uveljavljati s 1. julijem 2022, v celoti pa julija 2024.

V združenju za dostojno starost Srebrna nit menijo, da je predlog poln pomanjkljivosti in nedorečenosti, denimo pri opredelitvi pravic, načinu financiranja in kadrovskem načrtu. Očitajo mu še, da je tržno naravnan, saj po njihovem vodi v privatizacijo dolgotrajne oskrbe in obremenjevanje družin, »ker država ne bo zagotovila ustrezne javne mreže, v kateri bi bile storitve dolgotrajne oskrbe enako dostopne vsem ne glede na finančno stanje«.

Pravice oskrbovancev nejasno opredeljene

Upravičenci do dolgotrajne oskrbe bi po predlogu zakona storitve lahko uporabljali v specializirani ustanovi ali na domu, prav tako bi lahko dobivali le denarni prejemek za dolgotrajno oskrbo ali pa bi za upravičenca skrbel družinski član, ki bi za to prejemal nadomestilo iz javnih sredstev.

Upravičence bi razvrstili v pet kategorij glede na ocenjeno stopnjo samostojnosti oziroma sposobnosti samooskrbe. Skladno z njihovo razvrstitvijo na lestvici bodo enkrat na mesec prejeli znesek za financiranje dolgotrajne oskrbe, višina pa se bo letno usklajevala z inflacijo. Za celodnevno oskrbo v domu za starejše bodo tako upravičenci z najvišjo stopnjo samostojnosti prejemali 340 evrov na mesec, najmanj samostojni pa po 1870 evrov.

Toda pravice upravičencev do oskrbe v predlogu zakona niso jasno opredeljene. Predlog namreč ne določa meril za razvrstitev upravičencev v kategorije sposobnosti samooskrbe, temveč zgolj, da ocenjevalno lestvico s pravilnikom določi minister za zdravje v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. Oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe za posameznega prosilca bi na podlagi te lestvice izdelali strokovni delavci zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Ministrstvo je v predlogu »zelo grobo in nejasno« opredelilo merila za ugotavljanje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, so opozorili v zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus). Zaradi teh nejasnosti bi bila pravica do financiranja po predlogu zakona odvisna od osebnega pristopa posameznega ocenjevalca, kar je po njihovem nedopustno. »Povprečen zavarovanec nikakor ne more ugotoviti, do katerih storitev dolgotrajne oskrbe naj bi bil upravičen in v kakšni višini.«

Predsednica združenja Srebrna nit Biserka Marolt Meden pa je opozorila, da je predlog zakona »popolnoma neberljiv za povprečnega uporabnika, ki tako ne bo znal izluščiti, katere so njegove pravice in kako jih lahko koristi«. Po njeni oceni je »vse preveč pomembnih rešitev, o katerih bi se dalo razpravljati, v zakonu izpuščenih in prepuščenih pravilnikom, ki jih sprejme minister«.

Leta 2024 zakonsko obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo

V različici predloga zakona, ki ga je ministrstvo za zdravje lansko jesen poslalo v javno razpravo, je bila tudi uvedba obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Prispevek za to zavarovanje bi znašal 2,94 odstotka plače in bi se enakomerno razdelil med zaposlenega in delodajalca. Poleg prispevkov iz zavarovanja bi se sistem dolgotrajne oskrbe financiral še iz državnega proračuna in drugih virov.

Toda v novejši različici predloga iz junija letos, ki je bil predložen tudi v obravnavo na vladi, so predlagatelji podrobnejšo ureditev obveznega zavarovanja črtali. Dolgoročno financiranje naj bi uredila naslednja vlada s posebnim zakonom o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki ga mora pripraviti do konca junija 2024.

Do takrat se bodo storitve dolgotrajne oskrbe financirale s podračuna ZZZS, na katerega bo zavod preusmeril 3,8 odstotka prihodkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in 1,2 odstotka prihodkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Ta sredstva so že zdaj namenjena financiranju storitev s področja dolgotrajne oskrbe, zato se prispevne stopnje ne bodo povišale, so pojasnili v predlogu zakona. Primanjkljaj sredstev za izvajanje dolgotrajne oskrbe v posameznem letu bo iz državnega proračuna krila država.

V Zdusu kritični do kadrovskega načrta

Predlog zakona predvideva, da bodo storitve dolgotrajne oskrbe lahko opravljali javni zavodi, zasebni izvajalci s koncesijo, domače ali tuje pravne osebe ter samostojni podjetniki z ustrezno dejavnostjo in nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Za to bodo morali izpolnjevati kadrovske in tehnične pogoje ter pridobiti dovoljenje ministrstva. Upravičenci do povračila oskrbnine za družinske člane pa bodo morali bivati na istem naslovu kot oseba, ki uveljavlja pravico do dolgotrajne oskrbe, in se odjaviti iz evidence brezposelnih.

Kot so se v koalicijski pogodbi zavezale stranke, naj bi zakon vseboval kadrovski načrt o izvajalcih dolgotrajne oskrbe.

Toda v Zdusu ugotavljajo, da je predlog tudi na tem področju pomanjkljiv, saj da je izšolanih oskrbovalcev v Sloveniji premalo, zato nekateri upravičenci do dolgotrajne oskrbe ne bi imeli dostopa do storitev. »Ne želimo, da bi sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, če potencialni upravičenci ne bodo mogli uveljaviti svojih pravic, ker ne bo na voljo dovolj oskrbovalcev.«

V zvezi upokojenskih društev so menili, da bi izvajalci lahko bili tudi prostovoljci ali družinski člani in sorodniki, ki ne živijo na istem naslovu kot oskrbovanec. Tako ureditev imajo nekatere druge države članice EU, kjer že delujejo sistemi dolgotrajne oskrbe, denimo Francija. »Nujno je vključevanje družinskih članov, prostovoljcev, morda tudi nezaposlenih, pri katerih vsekakor preverimo karakterne lastnosti in njihovo pripravljenost za delo z ranljivo skupino, saj se bodo oskrbovanci le tako počutili sprejete in varne.«

Predlog zakona na več mestih nerazumljiv

Vsebina predloga zakona, ki je objavljen na vladnem spletnem mestu, je sicer precej nejasna. Številčenje členov je namreč na več mestih prekinjeno, zato je v dokumentu denimo dvanajst različnih členov, označenih kot »3. člen«, osem členov ima oznako »4. člen« in podobno. Zaradi neurejenega številčenja je tudi sklicevanje na druge člene v predlogu pogosto nerazumljivo.

Na ministrstvu so na naše vprašanje o nenavadnem oštevilčenju členov odgovorili, da gre za redakcijsko napako.

V Zdusu so pojasnili, da s predlogom zakona, ki je trenutno v vladni obravnavi, pred javno objavo junija letos niso bili seznanjeni, prav tako na ministrstvu v pripravo zakona niso vključili strokovnjaka, ki so ga predlagali.

Čeprav so do predloga kritični, njegovo sprejetje podpirajo, saj gre za prehoden zakon, s katerim bodo »ljudje, ki potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju temeljnih dnevnih aktivnosti, po dolgih letih prizadevanj to vendarle dobili«.

Tudi v združenju za dostojno starost Srebrna nit so kritični do postopka sprejemanja zakona. Po navedbah predsednice Biserke Marolt Meden predlagatelji niso upoštevali večine pripomb deležnikov iz lanske javne razprave.

Maja letos so prejeli osnutek predloga zakona, ki je bil takrat še v medresorskem usklajevanju, a so menili, da je bil »še bolj nesprejemljiv, pomanjkljiv in nedodelan« kot lanski. Pravijo, da je bilo v njem veliko nedorečenega, saj predlagatelji denimo niso opredelili financiranja dolgotrajne oskrbe z uvedbo novega socialnega zavarovanja, ampak so to preložili na sprejetje posebnega zakona.

Na ministrstvu za zdravje očitke o nedodelanosti zakona zavračajo. Pojasnili so, da zakon ne predvideva uvedbe zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ker se bodo pravice iz zakona uvajale postopoma. Po njihovem mnenju so pogoji za izvajalce storitev dolgotrajne oskrbe ustrezno definirani v predlogu zakona, podrobneje pa bodo opredeljeni v pravilniku. Glede vključevanja prostovoljcev pa menijo, da to ni mogoče, saj dolgotrajna oskrba ne more temeljiti na prostovoljstvu, temveč mora biti »dostopna, dosegljiva, kakovostna in varna«.

Pojasnili so še, da so upoštevali večino pripomb iz javne razprave, »če niso bile v nasprotju s slovenskim pravnim redom ter sistemskimi rešitvami predloga zakona o dolgotrajni oskrbi«.

Sklep

Ministrstvo za zdravje je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi 10. junija predložilo v obravnavo vladi. Vladne stranke so se v koalicijski pogodbi zavezale, da bo zakon vseboval tudi opredelitev pravic, vire financiranja in kadrovski načrt. Vendar obseg oskrbe, do katerega bo upravičen posameznik, v predlogu zakona ni jasno definiran, saj bo odvisen od ocenjevalne lestvice, ki bi jo določil minister za zdravje.

Prav tako predlog ne ureja dolgoročnega financiranja dolgotrajne oskrbe, temveč naj bi to urejal kasnejši zakon. Upokojenske organizacije so kritične tudi do predlaganega načrtovanja kadrov za izvajanje dolgotrajne oskrbe.

Predlog zakona je vlada potrdila 17. junija, če bo sprejet, pa naj bi se pravice iz zakona s 1. julijem 2022 začele uveljavljati postopno, kar pomeni, da je obljuba v izvajanju.

Matej Zwitter

Poslanci so 26. oktobra na redni seji državnega zbora s 45 glasovi za in z nobenim proti izglasovali, da je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanci opozicijskih poslanskih skupin LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezanih poslancev, razen Igorja Zorčiča, so glasovanje obstruirali.

Zala Čas

Poslanci so 24. novembra na izredni seji državnega zbora sprejeli vsa dopolnila k zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki so jih predlagale koalicijske stranke SDS, NSI in SMC, zavrnili pa so amandmaje opozicijskih strank, Levice, SAB, SD in LMŠ.

Po mnenju predsednice združenja Srebrna nit Biserke Marolt Meden so bili nekateri amandmaji nujni, saj urejajo nomotehnične podrobnosti, denimo nejasno številčenje in poimenovanje členov. Toda »zakon je še vedno prazen in ne ureja nujnih vsebin, ki jih prepušča posebnemu zakonu o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in pravilnikom, ki jih bosta sprejemala ministra«.

Opozorila je tudi, da so na združenju pripravili več predlogov, s katerimi so želeli zakon vsebinsko dopolniti, vendar njihovih predlogov, kot tudi predlogov drugih združenj in zagovornika načela enakosti, poslanci niso upoštevali.

Na zvezi društev upokojencev (ZDUS) so za Oštro pojasnili, da so poslanci do zdaj upoštevali samo en njihov predlog, in sicer vključitev prostovoljcev v zakon.

Koalicija je z dopolnili predvsem v skladu s predlogi zakonodajno-pravne službe uredila člene zakona.

V delu zakona o pravicah zavarovancev so med drugim jasneje določili, da bodo morali zavarovanci pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe stroške nastanitve in prehrane plačevati sami. Prav tako so določili, da bo cene standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v javni mreži določil minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.

Natančneje so opredelili tudi, v katerih primerih oskrbovalec družinskega člana preneha opravljati svoje naloge kot izvajalec dolgotrajne oskrbe. Po novem bo razlog za prenehanje tudi neprimerna oskrba, ki lahko povzroči poslabšanje telesnega ali duševnega zdravja oskrbovanca.

Poslanci so s 64 glasovi za in štirimi proti izglasovali, da bo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi za tretjo obravnavo na naslednji seji državnega zbora pripravila vlada.

Zala Čas

Poslanci so 9. decembra na izredni seji državnega zbora s 44 glasovi za in 42 proti potrdili zakon o dolgotrajni oskrbi. Sprejeli so tudi 17 amandmajev, s katerimi so zakon predvsem uskladili s pripombami zakonodajno-pravne službe.

Poleg tega so sprejeli dopolnilo koalicije o financiranju dodatnih stroškov, ki bodo nastali zaradi novembrskega aneksa h kolektivni pogodbi, po katerem se bodo povišale plače uslužbencev v zdravstvu in socialnem varstvu. Določili so, da bodo dodatne stroške plač v višini 16 milijonov evrov pokrili iz državnega proračuna.

Sprejeli so tudi dopolnilo poslanske skupine Levice, s katerim so v predlogu zakona črtali določilo, da bi morali zavarovanci plačevati dodaten prispevek za zdravstveno zavarovanje za zakonca ali starša, ki je zavarovan prek njih.

Poleg tega so sprejeli dopolnilo poslanske skupine Desusa o dvigu financiranja e-oskrbe posameznika s 150 evrov na leto oziroma 12,5 evra na mesec na največ 31 evrov mesečno. E-oskrba po zakonu obsega pripomočke in storitve za zagotavljanje samostojnosti na daljavo. Do teh storitev bodo odslej upravičeni tudi zavarovanci, starejši od 80 let, ki sicer nimajo pravice do subvencionirane dolgotrajne oskrbe, a večino dneva preživijo sami v domačem okolju.

Dolgoročno financiranje v posebnem zakonu

Krovni zakon za področje dolgotrajne oskrbe je bil sicer v pripravi že od leta 2002. Odslej bodo storitve dolgotrajne oskrbe lahko uporabljali vsi starejši od 18 let, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti ali pomanjkanja intelektualnih sposobnosti dlje časa odvisni od pomoči drugih pri opravljanju dnevnih opravil.

Upravičenci do dolgotrajne oskrbe bodo glede na ocenjeno stopnjo samostojnosti oziroma sposobnosti samooskrbe razvrščeni v pet kategorij, ki bodo ovrednotene po mesečnih zneskih. Njihova višina se bo usklajevala z letno inflacijo.

Ocenjevalno lestvico za razvrstitev upravičencev mora v treh mesecih od uveljavitve zakona s pravilnikom določiti minister za zdravje v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. V zvezi društev upokojencev (Zdus) in združenju Srebrna nit so junija letos za Oštro opozorili, da so pravice oskrbovancev v predlogu zakona nejasno opredeljene.

Biserka Marolt Meden iz združenja Srebrna nit je konec novembra vnovič poudarila, da je zakon uporabnikom »popolnoma nerazumljiv«. Prav tako je opozorila, da ne ureja nujnih vsebin, temveč jih prepušča posebnemu zakonu o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in pravilnikom, ki jih bosta sprejemala ministra: »Brez socialnega dialoga, brez stroke, brez izvajalcev in brez uporabnikov.«

V Zdusu so bili sprva kritični do kadrovskega načrta o izvajalcih dolgotrajne oskrbe, saj je izšolanih oskrbovalcev v Sloveniji premalo, zato so predlagali, da bi jo lahko izvajali tudi prostovoljci in sorodniki, ki ne živijo na istem naslovu kot oskrbovanec. Kot so za Oštro pojasnili v začetku decembra, je ministrstvo njihov predlog o vključitvi prostovoljcev v mrežo izvajalcev upoštevalo.

Storitve dolgotrajne oskrbe bodo lahko izvajali tudi javni zavodi, pravne osebe, samostojni podjetniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Izpolnjevati bodo morali kadrovske in tehnične pogoje ter pridobiti dovoljenje ministrstva.

V Zdusu so še poudarili, da je zakon sicer slab, saj da je vsebinsko in pravno nedorečen ter posledično težko izvedljiv. Menijo, da so potrebne nadaljnje dopolnitve zakona oziroma odprava pomanjkljivosti.

Koalicijski partnerji so obljubili tudi ureditev virov financiranja dolgotrajne oskrbe. Prva različica predloga zakona, o katerem je tekla javna razprava lansko jesen, je vsebovala tudi uvedbo obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Te v novejši različici zakona ni več.

Sprva so tudi predlagali, da bo dolgoročno financiranje uredila naslednja vlada s posebnim zakonom o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki ga mora pripraviti do konca junija 2024. Po sprejetem zakonu je rok za pripravo zakona prestavljen na junij 2025.

Sprejeti zakon opredeljuje le začasne vire financiranja storitev dolgotrajne oskrbe, in sicer iz deležev prispevkov: 3,8 odstotka tistih za obvezno zdravstveno zavarovanje in 2,2 odstotka od tistih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Preostanek sredstev bo kril državni proračun.

Zakon bo začel veljati postopoma. Pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji bodo zavarovanci lahko uveljavili januarja 2023, v celoti pa bo veljal od julija 2024.

SKLEP

Državni zbor je 9. decembra sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil v pripravi že od leta 2002. V njem so opredelili pravice oskrbovancev in kadrovski načrt o izvajalcih dolgotrajne oskrbe.

Opredelili so tudi začasne vire financiranja storitev, in sicer iz deleža prispevkov iz zavarovanja in državnega proračuna.

Dolgoročno financiranje dolgotrajne oskrbe naj bi uredil posebni zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki ga bo morala naslednja vlada pripraviti do konca junija leta 2025.

Obljuba koalicijskih strank, da bodo sprejele zakon o dolgotrajni oskrbi, v katerem bodo opredelili vsebino pravic, vire financiranja in kadrovski načrt, je izpolnjena, četudi drži, da je koalicija v zakonu določila le začasne vire financiranja.