Specializirana sodišča za najzahtevnejši kriminal

Katarina Bulatović

Koalicijski partnerji so se februarja lani zavezali ustanovitvi specializiranih sodišč za pregon najtežjih oblik gospodarskega kriminala, denimo pranja denarja, in primere velikega oškodovanja javnih sredstev.

Možnost ustanovitve specializiranega sodišča, sicer za vse oblike organiziranega kriminala, ne le gospodarski kriminal, je v svoji koalicijski pogodbi za obdobje med letoma 2014 in 2018 predvidela že vlada Mira Cerarja. Leta 2016 pa je vlado k ustanovitvi specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete v vmesnem poročilu pozvala tudi parlamentarna komisija za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo je vodil takratni poslanec Anže Logar (SDS). Menili so, da bi s tem izboljšali razmere za pregon bančne kriminalitete.

Ministrstvo za pravosodje je na naše vprašanje, katere ukrepe pripravljajo za ustanovitev specializiranih sodišč, odgovorilo, da so novembra lani »celovito proučili prednosti in slabosti ustanovitve specializiranega kazenskega sodišča« v smislu ohranitve sedanjih specializiranih oddelkov sodišč in krepitve sodniške specializacije.

Po spremembi zakona o sodiščih leta 2011 so namreč okrožna sodišča v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Celju ustanovila specializirane oddelke za sojenje v najzahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj.

Po podatkih vrhovnega sodišča iz lanskega letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč so ti oddelki leta 2020 v delo prejeli 30 preiskovalnih in 58 kazenskih zadev.

Po mnenju specializiranega državnega tožilstva trenutna ureditev ne omogoča dovolj učinkovite in hitre obravnave zadev s področij bančnega in gospodarskega kriminala ter korupcije. Menijo, da bi enotno specializirano sodišče, ki bi obravnavalo zgolj zadeve specializiranega tožilstva, pripomoglo k pregonu teh oblik kriminala. Sodniki bi se lahko bolj specializirali, predvsem pa bi bili odmaknjeni iz lokalnega okolja, kar bi, pravijo, zagotovilo večjo objektivnost pri delu.

Tudi na pravosodnem ministrstvu na podlagi analize prednosti in slabosti predlaganega ukrepa menijo, da bi pripomogel k nadaljnji centralizaciji sodnikov specialistov, učinkovitosti sodnega sistema, poenotenju sodne prakse in nižjim stroškom postopkov.

Toda ob tem so opozorili, da bi z ustanovitvijo specializiranega sodišča lahko oslabili kazenske oddelke sodišč, ta kadrovski primanjkljaj pa bi bilo treba nadomestiti. Poleg tega bi morali za novo sodišče zagotoviti precejšnja proračunska sredstva.

Na ministrstvu so pojasnili, da pripravljajo novo zakonodajo o organizaciji sodstva, v okviru katere bodo »proučili tudi potrebo po prenovi ureditve obravnave najzahtevnejših oblik kriminala«.

Našo prošnjo za posredovanje analize o prednostih in slabostih specializiranega sodišča bodo obravnavali po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Na ministrstvu se še niso odločili, katere so najtežje oblike gospodarske kriminalitete in primeri velikega oškodovanja javnih sredstev, ki bi jih obravnavalo bodoče specializirano sodišče. Pojasnili so, da bo odločitev o katalogu kaznivih dejanj, ki naj bi jih to sodišče obravnavalo, sprejeta »na podlagi proučitve stanja«.

Koalicija je napovedala ustanovitev več specializiranih sodišč, trenutno pa dejavnosti zadevajo ustanovitev enega. Ministrstvo na vprašanje o tem ni odgovorilo.

Na policiji so pojasnili, da med zahtevnejše oblike gospodarske kriminalitete sodijo kazniva dejanja, pri katerih storilec doseže veliko premoženjsko korist v vrednosti več kot 50 tisoč evrov. Za ta kazniva dejanja je značilen tudi mednarodni element, njihovo odkrivanje pa zahteva sodelovanje nadzornih organov in uporabo posebnih preiskovalnih pristopov. Med takšne oblike kriminala spadajo denimo pranje denarja, davčne zatajitve in korupcija.

Sklep

Na ministrstvu za pravosodje so novembra lani proučili prednosti in slabosti ustanovitve enega specializiranega sodišča za pregon najtežjih oblik gospodarskega kriminala in velikega oškodovanja javnih sredstev.

Odločitve, katera kazniva dejanja bi novoustanovljeno sodišče obravnavalo, še ni. Ministrstvo jo bo sprejelo, ko bo proučilo stanje. V okviru priprave nove zakonodaje o organizaciji sodstva pa bodo še proučili tudi potrebo po prenovi postopkov za obravnavo zahtevnega gospodarskega kriminala. Pri uresničevanju obljube o ustanovitvi specializiranih sodišč za najtežji gospodarski kriminal ni napredka.

Zala Čas

Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da so v delovnem osnutku novele zakona o sodiščih predvideli ustanovitev specializiranega okrožnega kazenskega sodišča v Ljubljani z zunanjimi oddelki v Celju, Kopru in Mariboru.

Kot so še pojasnili, so osnutek 21. decembra poslali v predhodno strokovno usklajevanje vrhovnemu sodišču, sodnemu svetu in slovenskemu sodniškemu društvu. Našo prošnjo po posredovanju delovnega osnutka pa bodo obravnavali po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

Še pred tem, junija, so na ministrstvu na podlagi analize prednosti in slabosti specializiranega sodišča ugotovili, da bi ustanovitev takšnega sodišča pripomogla k nadaljnji centralizaciji sodnikov specialistov, učinkovitosti sodnega sistema, poenotenju sodne prakse in nižjim stroškom postopkov. Našo prošnjo za posredovanje analize po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja so mesec kasneje sicer zavrnili.

So pa tokrat pojasnili, katere oblike gospodarske kriminalitete in primere velikega oškodovanja javnih sredstev naj bi obravnavalo specializirano sodišče. Med drugim bi bilo v primeru povzročene velike premoženjske škode pristojno za odločanje o kaznivem dejanju oškodovanja javnih sredstev. Prav tako bi obravnavalo kazniva dejanja zoper gospodarstvo, jemanja in dajanja podkupnine, trgovine z ljudmi in terorizma.

SKLEP

Ministrstvo za pravosodje je 21. decembra v predhodno strokovno usklajevanje vrhovnemu sodišču, sodnemu svetu in slovenskemu sodniškemu društvu poslalo delovni osnutek novele zakona o sodiščih, v katerem je predvidelo ustanovitev specializiranega okrožnega kazenskega sodišča v Ljubljani z zunanjimi oddelki v Celju, Kopru in Mariboru.

Sodišče naj bi med drugim obravnavalo kazniva dejanja zoper gospodarstvo, primere oškodovanja javnih sredstev, jemanja in dajanja podkupnine, trgovine z ljudmi in terorizma.

Koalicijska obljuba o ustanovitvi specializiranih sodišč za pregon najtežjih oblik gospodarske kriminalitete in primere velikega oškodovanja javnih sredstev je v izvajanju.

Katarina Bulatović

Koalicijski partnerji so se zavezali k ustanovitvi specializiranih sodišč za pregon najtežjih oblik gospodarske kriminalitete in primere velikega oškodovanja javnih sredstev.

Ministrstvo za pravosodje je decembra lani v strokovno usklajevanje vrhovnemu sodišču, sodnemu svetu in sodniškemu društvu poslalo osnutek novele zakona o sodiščih, v katerem je predvidelo ustanovitev specializiranega okrožnega kazenskega sodišča v Ljubljani, z zunanjimi oddelki v Celju, Kopru in Mariboru.

Ministrstvo je pojasnilo, da so odzive pravosodnih deležnikov na osnutke zakonodajnih predlogov prejeli marca in jih še preučujejo.

Vrhovno in druga sodišča nasprotujejo ustanovitvi specializiranega okrožnega kazenskega sodišča. Na vrhovnem sodišču so pojasnili, da že obstaja možnost ustanovitve posebnih oddelkov za reševanje najtežjih zadev s področja kriminala, taki oddelki pa zadnja leta že delujejo na štirih okrožnih sodiščih, v Mariboru, Ljubljani, Celju in Kopru.

Tudi sodniško društvo nasprotuje ustanovitvi posebnega specializiranega kazenskega sodišča: »Edini argument predlagatelja je, da je tako sodišče predvideno v koalicijski pogodbi.«

Poudarili so, da niso seznanjeni z analizo vpliva takega sodišča na hitrost reševanja že odprtih specializiranih zadev in na delovanje splošnih kazenskih sodišč: »Na obeh področjih je utemeljeno pričakovati nastanek sodnih zaostankov.«

Poleg tega je po njihovem mnenju ocena kadrovskih potreb novega sodišča v predlogu zakona bistveno prenizka, saj bi morali zagotoviti več sodnikov. Koliko, sicer niso pojasnili.

Ministrstvo se po njihovem mnenju tudi ni odzvalo na njihov očitek, da je nabor kaznivih dejanj, ki sodijo v specializirano pristojnost, preširok in da so zato specializirani oddelki preveč obremenjeni.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se zavezali k ustanovitvi specializiranih sodišč za pregon najtežjih oblik gospodarske kriminalitete in primere velikega oškodovanja javnih sredstev.

Ministrstvo za pravosodje je pojasnilo, da so odzive pravosodnih deležnikov na osnutke zakonodajnih predlogov prejeli prejšnji mesec in jih še preučujejo, kar pomeni, da sprememb do konca mandata ne bo.

Obljuba je prelomljena.