Učinkoviti ukrepi za ureditev sistema čakalnih seznamov in skrajševanje čakalnih vrst z vključevanjem vseh kadrovskih virov
Zdravstveni minister je novembra lani imenoval delovno skupino za izboljšanje kakovosti podatkov o čakalnih dobah. Ta je v vmesnem času izvedla več sestankov in aktivnosti, ni pa jasno, kdaj naj bi bili podatki o čakalnih vrstah dokončno urejeni.
Žana Erznožnik
Stranke vladajoče koalicije so se zavezale, da bodo sprejele učinkovite ukrepe za ureditev sistema čakalnih seznamov v zdravstvu in skrajšale čakalne vrste z vključevanjem vseh kadrovskih virov.
Računsko sodišče je konec minulega leta v revizijskem poročilu o delu nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ugotovilo, da je bil ta leta 2019 le delno učinkovit pri zagotavljanju podatkov o čakalnih dobah v zdravstvu.
Podatki, ki jih posamezni zdravstveni zavodi vnašajo v informacijski sistem NIJZ, namreč po ugotovitvah računskega sodišča niso bili medsebojno primerljivi. Poleg tega podatki o številu čakajočih in čakalnih dobah pri posameznih izvajalcih zdravstvenih storitev v bazi NIJZ niso bili skladni s podatki teh istih izvajalcev v njihovih lokalnih podatkovnih bazah.
Čakalne vrste je bilo mogoče spremljati le za 80 odstotkov predvidenih zdravstvenih storitev, elektronsko naročanje na zdravstvene storitve pa je bilo mogoče le za 40 odstotkov storitev, so še ugotovili.
Na NIJZ niso odgovorili na vprašanje, ali so leta 2019 ugotovljene pomanjkljivosti odpravili. Prav tako niso želeli odgovarjati na druga vprašanja o morebitnih izboljšavah sistema čakalnih seznamov. Napotili so nas na ministrstvo za zdravje, saj ima odločevalsko vlogo na tem področju.
Na ministrstvu so za Oštro pojasnili, da so julija lani objavili nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev.
V njem so za skrajševanje čakalnih vrst namenili 64 milijonov evrov. Pridobili so jih iz proračuna za zavarovance brez dopolnilnega zavarovanja in od zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Vendar izvedba razpisa ni potekala v skladu s pričakovanji ministrstva. Zaradi epidemije covida-19 so namreč od lanskega novembra do letošnjega marca ustavili izvajanje razpisa, so pojasnili na ministrstvu. Doslej so sicer odkrili »določene neskladnosti v seznamih čakajočih pacientov«, katere so to, niso povedali.
Da bi uredili sistem čakalnih vrst, je minister za zdravje Janez Poklukar novembra 2021 imenoval delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov ministrstva, NIJZ, zavoda za zdravstveno zavarovanje, zdravstvenega inšpektorata in izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Naloga skupine je bila pripraviti »vsebinska izhodišča in časovnico za dvig kakovosti podatkov« o čakalnih dobah.
Od imenovanja do začetka marca je skupina po navedbah ministrstva izvedla več sestankov in aktivnosti za dvig kakovosti podatkov v centralnem sistemu eNaročanje. Izvajalce zdravstvenih storitev so seznanili z orodjem WebBI 2, ki jim omogoča kontrolo lastnih podatkov v sistemu eNaročanje, NIJZ pa za zadnji teden marca načrtuje še izobraževanje za uporabo tega orodja.
Januarja so informacijskim hišam, ki upravljajo informacijske sisteme izvajalcev zdravstvenih dejavnosti, predstavili tudi pomembnost kakovosti podatkov in se dogovorili za čimprejšnjo implementacijo nove, tretje verzije eNaročanja. Izvajalce pa so pozvali k pregledu podatkov in zagotavljanju njihove ažurnosti.
Po pričakovanjih ministrstva bo nova različica eNaročanja implementirana »v naslednjih mesecih« in postopoma.
Na ministrstvu niso neposredno odgovorili na vprašanje, ali je delovna skupina že pripravila časovnico za dvig kakovosti podatkov o čakalnih dobah in čakajočih ter kdaj naj bi bili po tej časovnici podatki dokončno urejeni.
Pojasnili so, da urejenost čakalnih seznamov pomeni, da izvajalci podatke v lokalne informacijske sisteme vnašajo skladno z navodili NIJZ in da sprotno preverjajo čakalne sezname ter odpravljajo ugotovljena neskladja. Lokalni izvajalci tega po njihovih podatkih med epidemijo covida-19 niso v celoti izvajali.
Vsi pacienti, ki so jim zaradi epidemije odpovedali termine, namreč še niso dobili novih terminov za obravnavo. Poleg tega pa imajo nekatere bolnice še vedno status covidnih bolnišnic, kar dodatno otežuje točnost in ažurnost čakalnih seznamov.
Koalicijske stranke so na začetku mandata obljubile učinkovite ukrepe za ureditev sistema čakalnih seznamov in skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu z vključevanjem vseh kadrovskih virov.
Ministrstvo za zdravje je za skrajšanje čakalnih vrst v okviru nacionalnega razpisa za lani in letos načrtovalo 64 milijonov evrov, vendar se je izvajanje razpisa zaradi epidemije covida-19 med lanskim novembrom in letošnjim marcem ustavilo. Poleg tega so med izvajanjem razpisa odkrili »določena neskladja v seznamih čakajočih pacientov«, so pojasnili na ministrstvu.
Zdravstveni minister je novembra lani imenoval delovno skupino za izboljšanje kakovosti podatkov o čakalnih dobah. Ta je v vmesnem času izvedla več sestankov in aktivnosti, ni pa jasno, kdaj naj bi bili podatki o čakalnih vrstah dokončno urejeni.
Obljuba koalicijskih partnerjev, da bodo sprejeli učinkovite ukrepe za ureditev sistema čakalnih seznamov in skrajšali čakalne vrste z vključevanjem vseh kadrovskih virov, je prelomljena.