Sistemski vir za gradnjo stanovanj

Samo Demšar

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale, da bodo vzpostavile sistemski vir za gradnjo stanovanj.

Že avtorji nacionalnega stanovanjskega programa iz leta 2000 so takrat ugotavljali, da sistemski viri za financiranje stanovanjske gradnje niso zagotovljeni že od osamosvojitve. To je bila v tistem času posledica uveljavitve nove finančne zakonodaje, ki je med drugim odpravila stanovanjske prispevke iz dohodka.

Državni zbor je leta 2015 v resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 opozoril, da je za dosego ciljev stanovanjske politike ključna vzpostavitev trajnega vira financiranja. Resolucija je kot glavne cilje navajala uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj, povečanje dostopnosti stanovanj, gradnjo energetsko in funkcionalno učinkovitih stanovanj ter večjo stanovanjsko mobilnost prebivalstva.

Vlada je januarja letos v državni zbor vložila novelo stanovanjskega zakona, državni zbor jo je sprejel maja. Avtorji novele so v obrazložitvi sicer zagotovili, da je skladna z zavezami v koalicijski pogodbi, toda finančnih virov za gradnjo stanovanj niso predvideli.

Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da bi bila vzpostavitev trajnega vira koristna, vendar bi spremembe »zaradi svoje obsežnosti in kompleksnosti zahtevale daljši čas priprave«. Kot dosežek v stanovanjski politiki so na ministrstvu navedli že omenjeno novelo stanovanjskega zakona, ki pa tega problema ne rešuje.

Vlada je sicer v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za črpanje evropskih sredstev za pomoč pri obnovi po epidemiji covida-19, predvidela tudi shemo za pridobivanje javnih najemnih stanovanj. Po tej naj bi bilo za nakup in gradnjo stanovanj do konca leta 2025 na voljo 60 milijonov evrov povratnih sredstev, vendar gre za enkratni vložek in ne za sistemsko rešitev.

Evropska sredstva, ki jih bodo prejeli javni stanovanjski skladi ter druge sorodne organizacije, bodo po vladnih načrtih namenjena gradnji 480 stanovanjskih enot. Avtorji načrta iz leta 2015 so sicer ocenili, da bi bilo za vso potrebno stanovanjsko gradnjo treba zagotoviti 400 milijonov evrov.

Na ministrstvu so še dodali, da bo država še letos dokapitalizirala republiški stanovanjski sklad s poldrugim milijonom evrov za gradnjo oskrbovanih stanovanj, toda na skladu so za Oštro pojasnili, da država povečanje namenskega premoženja in kapitala sklada načrtuje v letu 2022.

Na republiškem stanovanjskem skladu so leta 2019 ocenili, da bi morali za kontinuirano gradnjo novih in rekonstrukcijo starih stanovanj v državnem proračunu zagotoviti 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na leto. K povečanju financiranja do te vsote so se sicer v koalicijskem sporazumu zavezale že stranke prejšnje vlade.

Po podatkih v letnem poročilu SSRS je leta 2019 v Sloveniji primanjkovalo 9100 javnih najemnih stanovanj. Lani je Slovenija po podatkih evropskega statističnega urada za naložbe v stanovanja namenila 2,3 odstotka BDP, toda za Oštro so pojasnili, da so v njih zajeli tako javne kot zasebne investicije. To je sicer četrti najmanjši delež med vsemi državami EU.

V mreži Stanovanja za vse, ki jo sestavlja pet nevladnih organizacij, so v lanski analizi kot vzrok za slabo stanje stanovanjskega področja navedli hitre in nepremišljene reforme ob tranziciji iz socialističnega v liberalno prostotržno gospodarstvo brez dolgoročne strategije o cilju reform. Kot so zapisali, je novi stanovanjski zakon odpravil prispevek za stanovanjsko oskrbo. »Tega izpada vse do danes ni nadomestil noben drug sistemski vir financiranja.«

SKLEP

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale, da bodo vzpostavili sistemski vir za gradnjo stanovanj.

V Sloveniji od leta 1991 ni sistemskega vira za gradnjo stanovanj. Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 kot ključni ukrep za dosego ciljev stanovanjske politike navaja vzpostavitev trajnega vira financiranja.

Državni zbor je maja letos sprejel novelo stanovanjskega zakona, vendar ta ne predvideva vzpostavitve sistemskega vira za gradnjo stanovanj. Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da bi uvedba takšnega vira zahtevala daljši čas priprave. Obljuba je nedotaknjena.

Samo Demšar

Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale, da bodo vzpostavile sistemski vir za gradnjo stanovanj.

Leta 2000 so avtorji nacionalnega stanovanjskega programa ugotavljali, da sistemski vir za gradnjo stanovanj ni zagotovljen že od leta 1991.

Državni zbor je leta 2015 v resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 opozoril, da je za dosego ciljev stanovanjske politike ključna vzpostavitev trajnega vira financiranja.

Z ministrstva za okolje in prostor so marca letos sporočili, da sistemskega vira za gradnjo stanovanj še niso začeli vzpostavljati, saj je treba najprej pripraviti zakonsko podlago, za kar je potreben čas.

Državni zbor je maja lani sprejel novelo stanovanjskega zakona, ki jo je vložila vlada. Vendar novela ne predvideva vzpostavitve sistemskega vira za gradnjo stanovanj.

SKLEP

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale, da bodo vzpostavile sistemski vir za gradnjo stanovanj.

Ministrstvo za okolje in prostor še ni začelo vzpostavljati sistemskega vira za gradnjo stanovanj, saj ustrezne zakonske podlage še ni.

Obljuba je prelomljena.