Reforma ocenjevanja dela sodnikov

Zala Čas

Koalicijski partnerji so se februarja lani zavezali, da bodo reformirali ocenjevanje dela sodnikov, in sicer bi to pristojnost prenesli s sodnega sveta na predsednike sodišč.

Po zakonu o sodnem svetu ta sprejema merila kakovosti dela sodnikov za oceno sodniške službe, ki jih mora skladno z 28. členom zakona o sodniški službi upoštevati, kadar izbira kandidate za sodniško službo ali odloča o njihovem napredovanju.

Toda ocenjevanje dela sodnikov je po tem zakonu v pristojnosti personalnih svetov in ne sodnega sveta, kot so stranke trdile v koalicijski pogodbi, kar so za Oštro potrdili tudi na ministrstvu za pravosodje.

Po 31. členu zakona personalni svet sodnike ocenjuje vsaka tri leta, oceno sodnikov začetnikov pa v tem obdobju pripravi vsako leto. Personalni svet višjega sodišča ocenjuje sodnike okrajnih in okrožnih sodišč na njegovem območju, oceno za višje in vrhovne sodnike pa izdela personalni svet vrhovnega sodišča.

Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da načrtujejo spremembe sodniške zakonodaje, med njimi tudi manjše prilagoditve glede ocenjevanja dela sodnikov. Predlagali so poenotenje personalnih svetov na ravni višjih sodišč, tako da bi delo okrajnih in okrožnih sodnikov na območju celotne države ocenjeval le en personalni svet in ne več sveti posameznih višjih sodišč na svojih območjih.

Tako želijo zagotoviti enotno uporabo meril za ocenjevanje in odpraviti neenakomerno obremenjenost sedanjih personalnih svetov, so pojasnili na ministrstvu. Prenosa ocenjevanja sodnikov na predsednike sodišč, kot so stranke obljubile v koalicijski pogodbi, niso predlagali, saj bi to pomenilo nevarnost subjektivizacije ocenjevanja.

Kot so pojasnili na ministrstvu, so v začetku novembra v predhodno strokovno obravnavo vrhovnemu sodišču, sodnemu svetu in sodniškemu društvu poslali delovni osnutek novele zakona o sodniški službi. Vsi trije so za Oštro potrdili, da so osnutek prejeli, vendar uradnih stališč o njem še niso sprejeli.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se februarja lani zavezali, da bodo ocenjevanje sodniškega dela s sodnega sveta prenesli na predsednike sodišč.

Po trenutni zakonodaji sicer sodnikov ne ocenjuje sodni svet, temveč personalni sveti.

Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da načrtujejo spremembe sodniške zakonodaje, tudi prilagoditve pri ocenjevanju sodniške službe. V delovnem osnutku novele o sodniški službi so predlagali poenotenje personalnih svetov na ravni višjih sodišč v enega, ki bi ocenjeval delo prvostopenjskih sodnikov na območju celotne države.

Prenosa ocenjevanja na predsednike sodišč, kot so stranke obljubile v koalicijski pogodbi, niso predlagali, saj bi to pomenilo nevarnost subjektivizacije ocenjevanja.

Delovni osnutek so v začetku novembra v predhodno strokovno obravnavo poslali vrhovnemu sodišču, sodnemu svetu in sodniškemu društvu. Vendar predlog zakona ne uresničuje obljube v koalicijski pogodbi, zato je obljuba o reformi ocenjevanja dela sodnikov nedotaknjena.

Žana Erznožnik

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo reformirale ocenjevanje dela sodnikov, in sicer bi to pristojnost prenesli s sodnega sveta na predsednike sodišč.

Ocenjevanje dela sodnikov je sicer v pristojnosti personalnih svetov in ne sodnega sveta, kot so stranke trdile v koalicijski pogodbi. Personalni svet višjega sodišča ocenjuje sodnike okrajnih in okrožnih sodišč na njegovem območju, oceno za višje in vrhovne sodnike pa pripravi personalni svet vrhovnega sodišča.

Na ministrstvu za pravosodje so novembra lani za Oštro pojasnili, da prenosa ocenjevanja sodnikov na predsednike sodišč niso predlagali, saj bi to pomenilo nevarnost subjektivnega ocenjevanja.

So pa takrat v predhodno strokovno obravnavo vrhovnemu sodišču, sodnemu svetu in sodniškemu društvu poslali delovni osnutek novele zakona o sodniški službi. Predlagali so poenotenje personalnih svetov na ravni višjih sodišč, tako da bi delo okrajnih in okrožnih sodnikov na območju celotne države ocenjeval le en personalni svet in ne več sveti posameznih višjih sodišč.

Marca so na ministrstvu prejeli odzive pravosodnih deležnikov na delovni osnutek, trenutno jih še preučujejo.

S sodnega sveta so za Oštro sporočili, da njihovo stališče do uvedbe enotnega personalnega sveta višjih sodišč še ni končno. Pojasnili so, da bi tako sicer lahko poenotili merila za ocenjevanje dela sodnikov, vendar bi bilo to po njihovi oceni mogoče doseči tudi z boljšim usklajevanjem in bolj preglednim delom sedanjih personalnih svetov.

Po mnenju slovenskega sodniškega društva je uvedba enovitega personalnega sveta neprimerna in »ustvarja več težav, kot jih rešuje«. Svet naj bi imel namreč kar 48 članov, poleg tega bi odločitve sprejemal v različnih sestavah, zato enotnost odločanja ne bi bila zagotovljena. Podpirajo pa predlog, da bi sodnike ocenjevali manj pogosto, s čimer bi tudi razbremenili personalne svete.

Na vprašanje, kdaj bi lahko bila novela sprejeta, na ministrstvu za pravosodje niso neposredno odgovorili. Sporočili so, da mora novela pred obravnavo na vladi še v strokovno in medresorsko usklajevanje.

SKLEP:

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo pristojnost ocenjevanja dela sodnikov prenesli s sodnega sveta na predsednike sodišč. Vendar ocenjevanje dela sodnikov sploh ni v pristojnosti sodnega sveta, temveč personalnih svetov.

Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da bi taka sprememba pomenila nevarnost subjektivizacije ocenjevanja, zato je niso predlagali. Delovni osnutek zakona o sodniški službi pa še ni šel skozi medresorsko in strokovno usklajevanje, zato pred koncem mandata trenutne koalicije ne bo sprejet. Obljuba je prelomljena.