Realizacija strategije trajnostne rasti turizma

Gospodarski razvoj, prostor, okolje, infrastruktura, tehnologija in energetika

Realizacija obstoječe in priprava nove strategije trajnostne rasti slovenskega turizma

spremljlamo.png
V izvajanju

Vlada pripravlja ukrepe za izpolnitev obljube, pri čemer štejejo ukrepi, ki jih pripravljajo ministrstva ali organi v njihovi sestavi ali so v medresorskem usklajevanju, v obravnavi v državnem zboru, pri pristojnih organih in podobno.

ODD-kat1-gosp.png
spremljlamo.png
V izvajanju
21. september 2021. 09:07

Samo Demšar

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na javnem razpisu za pripravo predloga strategije trajnostne rasti za obdobje od leta 2022 do 2028 izbralo avstrijskega ponudnika PKF tourismexperts, ki je dal ponudbo v vrednosti 78.285 evrov.

Na razpisu so sodelovali še trije ponudniki, poleg avstrijske pa je bila ustrezna še ponudba Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani. Ponudba PKF tourismexperts je bila sicer dražja, vendar je bila po oceni strokovne komisije ustreznejša zaradi boljše metodologije in razvojne naravnanosti.

Na gospodarskem ministrstvu so pojasnili, da bodo pogodbo predvidoma podpisali v začetku oktobra, potem pa bo imel PKF tourismexperts pet mesecev časa za pripravo predloga, torej do marca 2022.

spremljlamo.png
V izvajanju
3. september 2021. 09:35

Skoraj polovica ukrepov za razvoj turizma neuresničenih

Matej Zwitter

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo realizirale strategijo razvoja turizma za obdobje od leta 2017 do 2021 in pripravile strategijo za naslednje obdobje.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so v strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma leta 2017 predvideli sprejetje 99 ukrepov, s katerimi naj bi do konca letošnjega leta dosegli pet ciljev, med drugim povečanje denarnih prilivov, števila obiskov in prenočitev ter gradnjo novih nastanitvenih zmogljivosti in rast zaposlitev.

Na ministrstvu so oktobra lani naročili evalvacijo izvajanja strategije. Pripravilo jo je podjetje Hosting, ki je v lasti nekdanjega državnega sekretarja na istem ministrstvu Petra Vesenjaka. Leta 2015 je odstopil le šest dni po imenovanju, potem ko so novinarji Dela razkrili, da so banke na DUTB prenesle 5,4 milijona evrov terjatev do njegovega podjetja.

Na ministrstvu so posel za izdelavo evalvacije oddali brez javnega naročila, zgolj z zbiranjem ponudb, saj vrednost ni presegala 40 tisoč evrov, kolikor je bila takrat mejna vrednost za uporabo zakona o javnem naročanju. To mejo je vlada določila aprila lani s prvim protikoronskim paketom, pred tem pa se je zakon o javnem naročanju uporabljal za naročila nad 20 tisoč evri. Po poročanju Financ je bila vrednost naročila evalvacije 30.600 evrov.

Evalvacija je pokazala, da je turistični sektor izpolnil samo enega od petih ciljev, in sicer povečanje števila turističnih obiskov. Pri tem so avtorji s prvopodpisanim Petrom Vesenjakom zaradi izbruha epidemije koronavirusa upoštevali izpolnjevanje ciljev le do konca leta 2019, ko je turistična panoga še delovala v običajnih razmerah.

Nastanitveni obrati so leta 2019 po podatkih iz evalvacije imeli 6,2 milijona turističnih obiskov; ti predstavljajo število prijav v nastanitvah ne glede na število prenočitev. Strategija je do leta 2021 predvidevala od 5 do 5,5 milijona obiskov, a je bil ta cilj dosežen že konec leta 2017, ko je bila strategija pripravljena. V tem letu je turistični sektor po podatkih statističnega urada zabeležil 5,5 milijona prihodov turistov.

Poleg tega sta bila do leta 2019 v več kot 90 odstotkih izpolnjena cilja o številu prenočitev in številu zaposlenih za polni delovni čas v turističnem sektorju. V najmanjši meri je bil izpolnjen cilj povečanja števila turističnih sob. To se je povečalo za nekaj več kot 10 tisoč, medtem ko je strategija predvidevala povečanje za najmanj 18 tisoč.

Med novimi zmogljivostmi bi moralo biti vsaj 6500 novih hotelskih sob, a se je njihovo število med letoma 2015 in 2019 celo zmanjšalo. V porastu pa so bolj preproste nastanitve, denimo apartmaji in zasebne sobe, so ugotovili evalvatorji.

Kot enega ključnih strukturnih izzivov turistične dejavnosti so ocenjevalci navedli prav zmanjševanje deleža prenočitev v nastanitvah z višjo dodano vrednostjo, kot so hoteli, moteli in turistične kmetije. Po drugi strani se je delež prenočitev v preprostih nastanitvah med letoma 2015 in 2019 več kot podvojil, z 10 na 23 odstotkov.

Rast deleža najcenejših turističnih zmogljivosti in zastoj v povečevanju števila nastanitev višje kakovosti sta tudi razloga za padec prihodkov, ki jih nastanitveni obrati ustvarijo od posamezne prenočitve. Ti so se med letoma 2015 in 2019 zmanjšali za 15,1 odstotka, zato bo treba po mnenju ocenjevalcev v prihodnji strategiji poleg kvantitativnih kazalnikov spremljati tudi vrednostne, denimo dodano vrednost v turizmu.

Pasivnost ministrstva za gospodarstvo

Poleg doseganja ciljev so evalvatorji ocenili tudi uresničevanje 99 ukrepov iz strategije na sedmih področjih, kot so razvoj turističnih produktov, zakonodajne spremembe, razvoj infrastrukture in izboljšanje trženja.

Ministrstvo za gospodarstvo, slovenska turistična organizacija, občine in partnerske organizacije so vsaj zadovoljivo uresničili le 54,5 odstotka ukrepov. Drugih niso uresničili oziroma so jih uresničili zgolj delno ali pa so še v fazi pripravljalnih študij. Vrednotenje treh ukrepov ni bilo mogoče.

Med ključnimi neuresničenimi ukrepi so evalvatorji denimo navedli oblikovanje sistema makro destinacij, po katerem bi Slovenijo razdelili na štiri regije, vsaka od njih pa bi razvijala regijsko značilne turistične storitve in strategije trženja. Ker sistema nismo oblikovali, ministrstvo za gospodarstvo ni uresničilo tudi ukrepa identificiranja od 15 do 20 ključnih naložbenih projektov v hotelih in letoviščih, s katerimi bi povečali hotelske zmogljivosti.

Na MGRT so za Oštro pojasnili, da je priprava načrtov za makro destinacije zastala zaradi epidemije covida-19, predvidoma jih bodo pripravili prihodnje leto. Poudarili pa so, da so iz evropskih skladov za odpornost in sklada ReactEU zagotovili 94 milijonov evrov nepovratnih sredstev za naložbe v hotele. Poleg tega so v sodelovanju z državno investicijsko in razvojno banko leta 2018 oblikovali program posojil, v katerem je podjetjem v turizmu na voljo 160 milijonov evrov povratnih sredstev.

Prav tako so ostali neuresničeni ukrepi za povečanje investicij v naravno in kulturno dediščino ter njuno vključevanje v turistično ponudbo. Evalvatorji so tako opozorili, da številni naravni parki in zgodovinski objekti, kot so gradovi, dvorci in spomeniki, propadajo in niso vključeni v turistično ponudbo.

Med pomembnejšimi neuresničenimi ukrepi so navedli tudi posodobitev žičniške infrastrukture. Turistična podjetja v alpskem delu Slovenije po njihovih podatkih zgolj 20 odstotkov prihodkov ustvarijo v zimski sezoni, v primerljivih območjih v EU pa od 40 do 60 odstotkov, kar so pripisali nekonkurenčnosti in zastarelosti slovenskih smučišč. Na MGRT so pojasnili, da bodo za prestrukturiranje smučišč na voljo sredstva iz sklada ReactEU.

Neuresničevanje ukrepov je po mnenju evalvatorjev med drugim posledica pasivnosti direktorata za turizem pri MGRT, pomanjkanja sodelovanja in komunikacije med izvajalci ukrepov ter težav pri medresorskem usklajevanju.

Na MGRT so pojasnili, da ugotovitve evalvacije jemljejo resno in bodo podlaga za ukrepe v novem strateškem obdobju. Poudarili so, da je bilo obdobje izvajanja strategije zelo kratko za izpeljavo »tako strukturno pomembnih in zahtevnih ukrepov«.

Marca so na MGRT objavili tudi javni razpis za pripravo predloga strategije trajnostne rasti za obdobje od leta 2022 do 2028. Prejeli so štiri ponudbe, izbor ponudnika pa je v zaključni fazi, so pojasnili.

SKLEP

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo uresničile strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma za obdobje od leta 2017 do 2021 in pripravile novo strategijo.

Po ugotovitvah evalvacije izvajanja strategije, ki jo je naročilo ministrstvo za gospodarstvo, je slovenski turistični sektor do leta 2019, ki je bilo zadnje, na katero še ni vplivala epidemija koronavirusa, dosegel zgolj enega od petih zastavljenih ciljev.

Prav tako so evalvatorji ugotovili, da so MGRT, slovenska turistična organizacija, občine in druge partnerske organizacije vsaj zadovoljivo uresničili le 54,5 odstotka ukrepov, ki jih je predvidevala strategija.

Koalicijske stranke so uresničile dobro polovico ukrepov iz strategije, na ministrstvu za gospodarstvo pa so v zaključni fazi izbire ponudnika za izdelavo strategije za naslednje obdobje. Obljuba je v izvajanju, ob koncu leta pa bomo preverili, ali jo je vlada uresničila ali ne.

analiziramo.png
Ocene še ni
21. junij 2021. 02:00

Deli

Povej naprej!