Povečanje sredstev za vlaganje v športno infrastrukturo
Leta 2019 je država za investicije v športne objekte namenila 3,30 milijona evrov. Lani za ta namen v proračunu ni bilo sredstev, letos pa naj bi zanjo porabili 7,84 milijona evrov.
Matej Zwitter
Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo povečale obseg sredstev za vlaganja v športno infrastrukturo.
Leta 2019 je država po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za investicije v športne objekte namenila 3,30 milijona evrov. Lani za ta namen v proračunu ni bilo sredstev, letos pa naj bi zanjo porabili 7,84 milijona evrov.
Kot so pojasnili na ministrstvu, so sredstva lani odvzeli zaradi razglašene epidemije, letos pa so jih ustrezno povečali. Skupaj so torej v letih 2020 in 2021 za naložbe v športno infrastrukturo namenili povprečno 3,92 milijona evrov na leto, kar je 619 tisoč evrov oziroma 18,8 odstotka več kot leta 2019.
Država sredstva za investicije v športno infrastrukturo deli na podlagi razpisa, prek katerega so leta 2019 financirali gradnjo razsvetljave na več nepokritih športnih površinah, novogradnjo pokritih športnih objektov v Dupleku, Mengšu, Breznu in Dobrepolju ter nakup opreme za olimpijski športni center za alpsko smučanje.
Letos so v skladu z letnim programom športa 3,17 milijona evrov namenili za obnovo športne dvorane Tabor, 569 tisoč evrov pa za posodobitev in opremo nordijskega centra Planica. S preostalimi 4,10 milijona evrov bodo prek razpisa, ki še poteka, financirali novogradnje in posodobitev zunanjih športnih površin ter obnovo športnih bazenov.
V Sloveniji pri vlaganjih v športno infrastrukturo manjka skupna strategija, meni Branko Florjanič, predsednik združenja športnih centrov, ki združuje upravljavce športnih objektov. Država sicer vsako leto na razpisu določi posamezne vrste investicij, ki jih bo sofinancirala, s čimer nakaže prioritete za tisto leto, vendar sta gradnja in vzdrževanje športnih objektov predvsem v domeni lokalnih skupnosti, kjer vlaganja niso vedno smiselna.
»Župani včasih v svojih predvolilnih željah pretiravajo,« je opozoril Florjanič. »Prva faza je gradnja športne infrastrukture, potem pa jo je treba vzdrževati, kar ni tako enostavno. Pogosto se zgodi, da za tekoče vzdrževanje ni dovolj sredstev.«
Koalicijske stranke so se zavezale k povečanju sredstev za naložbe v športno infrastrukturo. Leta 2019 je država zanje namenila 3,3 milijona evrov, lani jih zaradi epidemije covida-19 ni razdelila, letos pa je predvidena poraba v višini 7,84 milijona evrov.
V lanskem in letošnjem letu je vlada za investicije v športno infrastrukturo v povprečju namenila 3,92 milijona evrov, kar pomeni 18,8-odstotno povečanje glede na leto pred nastopom mandata. Vendar ta sredstva še niso razdeljena, saj razpis še poteka. Obljuba je v izvajanju, po koncu leta pa bomo pripravili posodobitev na podlagi podatkov o porabljenih sredstvih.
Foto: Rasto Božič/STA
Zala Čas
Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo povečali obseg sredstev za vlaganja v športno infrastrukturo.
Avgusta so na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pojasnili, da leta 2020 zaradi epidemije v proračunu ni bilo namenskih sredstev, lani pa naj bi jih ustrezno povečali. Skladno z letnim programom športa naj bi za naložbe v športu namenili 7,84 milijona evrov.
Od tega so 3,17 milijona predvideli za obnovo športne dvorane Tabor, 569 tisoč evrov pa za posodobitev in opremo nordijskega centra Planica. Preostalih 4,1 milijona evrov naj bi razdelili z javnim razpisom za sofinanciranje posodobitev športnih bazenov in zunanjih športnih površin v letu 2021.
Vendar vseh načrtovanih sredstev lani niso porabili. Po podatkih ministrstva je za obnovo športne dvorane Tabor šlo le 300 tisoč evrov, preostalih 2,87 milijona pa naj bi porabili letos. Ob tem so več, kot je bilo predvideno, in sicer 1,24 milijona, porabili za investicije v nordijski center Planica.
Na ministrstvu so konec avgusta objavili tudi rezultate javnega razpisa, s katerim so razdelili 4,1 milijona evrov. Med drugim so s tremi milijoni sofinancirali obnovo bazena v ribniškem športnem centru in kopališča v Radovljici. Po 22.900 evrov pa so porabili denimo za športni park Jezero na Ptuju, za gradnjo nogometnega igrišča v Apačah in za obnovo športnega igrišča Muljava v Ivančni Gorici.
Ministrstvo je tako v letih 2020 in 2021 za športno infrastrukturo porabilo skupaj 5,64 milijona evrov, v povprečju 2,82 milijona na leto. Za primerjavo: leta 2019, v mandatu prejšnje koalicije, so po podatkih ministrstva za športno infrastrukturo porabili 3,2 milijona evrov.
Ministrstvo leta 2020 zaradi razglašene epidemije ni predvidelo porabe sredstev za investicije v športno infrastrukturo, lani pa naj bi jih zato ustrezno povečali. Vendar so lani porabili le 5,64 milijona od načrtovanih 7,84 milijona evrov, kar pomeni, da je koalicija v tem mandatu za športno infrastrukturo namenila v povprečju 2,82 milijona evrov na leto. To je manj kot v letu pred nastopom njihovega mandata, ko je ministrstvo za športno infrastrukturo porabilo 3,2 milijona evrov.
Koalicija je obljubo prelomila.