Evropsko primerljive cene v zdravstvu

Samo Demšar

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale, da bodo zajezile korupcijo v zdravstvu z uvedbo sistema evropsko primerljivih cen za javna naročila.

Leta 2018 je parlamentarna komisija, ki je preiskovala zlorabe v slovenskem zdravstvenem sistemu pri prodaji in nakupu žilnih opornic, v zaključnem poročilu ugotavljala, da naj bi bile cene žilnih opornic v Sloveniji v letih 2013 do 2016 od tri- do petkrat višje kot v tujini.

Komisija je pri pregledu poslovanja kliničnih centrov v Ljubljani in Mariboru v navedenem obdobju ugotovila kršitve temeljnih načel javnega naročanja, ki so določena z zakonom o javnem naročanju. Prav tako so poudarili sum, da so dobavitelji sklepali kartelne dogovore.

Komisija za preprečevanje korupcije je leta 2016 v priporočilih za nakup medicinskih pripomočkov opozorila, da slovenske bolnišnice od dobaviteljev tega blaga zahtevajo tudi izobraževanje zdravnikov. Na KPK so pojasnili, da proizvajalci za kupce, ki zahtevajo tovrstne dodatne storitve, oblikujejo višje cene. Poleg tega so poudarili, da so stroški lahko višji tudi zaradi posrednikov, ki imajo ekskluzivno pravico do prodaje medicinskih pripomočkov na slovenskem trgu.

Kardiolog Marko Noč, član civilnodružbenega gibanja Zdravstvo.si, ki se zavzema za pravočasne in kakovostne zdravstvene storitve, je za Oštro ocenil, da Slovenija v primerjavi z najbolj razvitimi evropskimi državami že trideset let preplačuje medicinski material in naprave: »Na podlagi dokazanega preplačevanja v primeru žilnih opornic sklepam, da potencialni prihranek na letni ravni znaša nekaj sto milijonov evrov.«

Ministrstvo za zdravje je februarja letos imenovalo delovno skupino, ki naj bi pripravila predloge sprememb postopkov javnega naročanja za področje zdravstva. Med njenimi člani je bilo sprva tudi pet članov gibanja Zdravstvo.si, a so jo maja zapustili. Kot je takrat pojasnil Noč, jim je »postalo jasno, da namen te delovne skupine ni uresničitev, ampak nevtralizacija« njihove pobude.

Kot so za Oštro sporočili z ministrstva, delovna skupina ni pripravila nobenega končnega predloga. Ministrstvo je junija pozvalo več javnih bolnišnic v drugih državah EU, naj posredujejo podatke o tem, koliko plačujejo za medicinske pripomočke. Do 3. novembra so prejeli le podatke treh izmed njih.

Poslanski predlog prihodnje leto

Skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz poslanske skupine SDS je 9. junija letos v državni zbor vložila predlog novele zakona o javnem naročanju.

Predlog predvideva ustanovitev vladnega urada, ki bi vodil centralno evidenco cen medicinskih pripomočkov in opreme v državah članicah EU. Urad bi na podlagi podatkov bolnišnic iz Slovenije in drugih članic EU določil tudi referenčno ceno, ki bi bila osnova za določanje cene javnega naročila.

V primeru, da bi slovenski ponudnik na javnem razpisu za več kot 10 odstotkov presegel referenčno ceno, bi kupec lahko material nabavil na enotnem trgu Evropske unije po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Kupec bi o morebitnem nesorazmerju cen na domačem trgu moral obvestiti pristojni nacionalni urad, ta pa bi o tem obvestil EU, pristojne urade in proizvajalca.

Sistem referenčnih cen bi privedel do znižanja cen medicinskih pripomočkov in opreme na slovenskem trgu ter omogočil izenačitev nabavnih cen v javnih zdravstvenih zavodih, so v utemeljitvi predloga zakona menili predlagatelji.

Noč je za Oštro pojasnil, da s predlogom zakona ni dobro seznanjen, niti z njim ni dobro seznanjena skupina Zdravstvo.si. Kot je dodal, sami predlagajo določitev referenčnih cen na podlagi tistih v Nemčiji in skandinavskih državah, kjer so cene navadno najnižje v EU.

Prav tako je nujna pravna zaščita ponudnikov iz držav EU, s čimer bi multinacionalkam preprečili, da bi z uveljavitvijo teritorialnega načela ovirale druge, cenejše evropske ponudnike. Po Nočevem mnenju bi poleg tega morali uvesti sankcije za domače ponudnike, ki bi presegali referenčne cene: »Takim distributerjem bi morala država izreči prepoved prijave na javne razpise za obdobje na primer petih let.«

Julija se je s predlogom zakona seznanila tudi komisija za preprečevanje korupcije in nato pripombe posredovala v državni zbor.

Med drugim so opozorili, da možnost, da bi smel ponudnik preseči referenčno ceno za največ 10 odstotkov, kot to predvideva predlog, ni v skladu z zakonom o javnem naročanju. Naročnik lahko javno naročilo namreč odda le, če cena ne presega zagotovljenih proračunskih sredstev. Če najugodnejši ponudnik višino teh sredstev preseže, naročnik pozneje ne sme povečati njihovega obsega.

Poudarili so še, da je postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki ga v primeru preseganja referenčne cene dopušča predlog, najmanj pregleden postopek javnega naročanja. Evropska direktiva take postopke zaradi škodljivih učinkov na konkurenco dopušča samo v izjemnih okoliščinah.

Z ministrstva za javno upravo, ki je pristojno tudi za področje javnega naročanja, so za Oštro sporočili, da pri pripravi zakona niso sodelovali, zato ga ne morejo komentirati. Na ministrstvu za zdravje predloga prav tako niso komentirali, so pa dodali, da podpirajo vsako zakonsko rešitev, ki je skladna z evropsko zakonodajo.

Z Nočevimi komentarji smo seznanili prvopodpisanega predlagatelja zakona Danijela Krivca ter službo za odnose z javnostmi poslanske skupine SDS, a odgovora nismo prejeli. V telefonskem pogovoru 20. oktobra so dejali, da bodo na številna vprašanja o predlogu zakona, tudi naša, odgovorili na tiskovni konferenci. Te do danes še niso sklicali.

Kot so za Oštro sporočili iz državnega zbora, obravnavo predloga novele zakona predvidevajo v začetku prihodnjega leta, saj mora prej, 1. januarja, začeti veljati prejšnja novela zakona o javnem naročanju, ki jo je državni zbor sprejel julija.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo z uvedbo sistema evropsko primerljivih cen za javna naročila zajezili korupcijo v zdravstvu.

Ministrstvo za zdravje je februarja letos imenovalo delovno skupino, da bi predlagala spremembe postopkov javnega naročanja za področje zdravstva. Iz skupine so maja izstopili vsi člani gibanja Zdravstvo.si, ker so menili, da vlada njihovih predlogov nima namena uresničiti.

Junija je ministrstvo več tujih bolnišnic pozvalo k izmenjavi cen medicinskih pripomočkov, a so do 3. novembra prejeli zgolj podatke treh.

Koalicijski poslanci so junija v državni zbor vložili predlog novele zakona o javnem naročanju, ki med drugim predvideva določitev referenčnih cen v javnih naročilih na podlagi tistih v drugih državah EU. Novela čaka na drugo poslansko obravnavo.

Obljuba koalicijskih partnerjev, da bodo zajezili korupcijo v zdravstvu z uvedbo sistema evropsko primerljivih cen za javna naročila, je zastala.

Samo Demšar

Poslanci so 13. januarja s 42 glasovi za in 11 proti sprejeli novelo zakona o javnem naročanju, ki jo je 9. junija lani v državni zbor vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz poslanske skupine SDS.

Novela določa ustanovitev vladnega urada, ki bo vodil centralno evidenco cen medicinskih pripomočkov in opreme v državah članicah EU. Urad bi na podlagi podatkov bolnišnic iz Slovenije in drugih članic EU določil tudi referenčno ceno, ki bi bila osnova za določanje cen v javnih naročilih.

Na ministrstvu za zdravje so za Oštro pojasnili, da trenutno časovnice ustanovitve vladnega urada ne morejo napovedati.

Po novih določbah bi javni naročnik lahko material nabavil na enotnem trgu Evropske unije po postopku s pogajanji brez predhodne objave, kadar bi slovenski ponudnik na javnem razpisu za več kot 10 odstotkov presegel referenčno ceno. Naročnik bo moral o nesorazmerju cen na domačem trgu obvestiti proizvajalca ter novoustanovljeni vladni urad, ta pa bo o tem obvestil evropsko komisijo.

Predlagatelji novele so v utemeljitvi predloga zatrdili, da bo sistem referenčnih cen privedel do znižanja cen medicinskih pripomočkov in opreme na slovenskem trgu ter omogočil izenačitev nabavnih cen v javnih zdravstvenih zavodih.

Na komisiji za preprečevanje korupcije, ki se je s predlogom seznanila julija lani, pa so že takrat opozorili, da možnost, da bi smel ponudnik preseči referenčno ceno za največ 10 odstotkov, ni v skladu z zakonom o javnem naročanju. Naročnik lahko javno naročilo odda le, če cena ne presega zagotovljenih proračunskih sredstev.

Poleg tega so poudarili, da je postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki ga v primeru preseganja referenčne cene dopušča predlog, najmanj pregleden postopek javnega naročanja. Evropska direktiva o javnem naročanju take postopke zaradi škodljivih učinkov na konkurenco dopušča samo v izjemnih okoliščinah.

S KPK so februarja za Oštro sporočili, da so spremembe v noveli zakona nejasne, nenatančne in neusklajene z veljavnim zakonom, kar ustvarja tveganja za korupcijo. Opozorili so še, da predlagatelji novele niso ustrezno pojasnili, zakaj izvajanja skupnega javnega naročanja v zdravstvu ni mogoče uresničiti z že obstoječimi organi.

Kot so dodali, državni zbor njihovih pripomb o noveli zakona ni upošteval, niti niso prejeli odziva, zakaj njihove pripombe niso bile utemeljene.

V nevladni organizaciji Transparency International Slovenia so za Oštro pojasnili, da se v proces sprejemanja novele niso vključili. Opozorili pa so, da je skladnost novele z evropskimi direktivami dvomljiva, kar je v mnenju poudarila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Ta je opozorila, da je uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave, kot jo uvaja novela, v nasprotju z evropsko direktivo. »Zato je povsem mogoče, da novela sploh ne bo zaživela v praksi,« še menijo v organizaciji.

»Gre za prvi korak v pravo smer, pot do nižjih cen medicinskega materiala in aparatur pa bo še zelo dolga,« je sprejetje novele za Oštro komentiral kardiolog Marko Noč, član civilnodružbenega gibanja Zdravstvo.si. Po njegovem mnenju je ključno, da bo vodstvo novoustanovljenega urada pošteno in strokovno usposobljeno.

Poudaril je še, da bi morala Slovenija za znižanje cen medicinskega materiala in naprav domače ponudnike in proizvajalce, ki ponujajo visoke cene in ovirajo morebitne cenejše ponudnike iz drugih delov EU, prijaviti evropski komisiji zaradi kršenja načel enotnega evropskega trga.

Z ministrstva za zdravje so sporočili, da na področju javnega naročanja v zdravstvu do konca mandata ne načrtujejo dodatnih sprememb.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo z uvedbo sistema evropsko primerljivih cen za javna naročila zajezili korupcijo v zdravstvu.

Državni zbor je januarja sprejel novelo zakona o javnem naročanju, ki so jo v parlamentarni postopek vložili koalicijski poslanci. Med drugim predvideva določitev referenčnih cen v javnih naročilih v zdravstvu na podlagi tistih v drugih državah EU.

Po noveli bo za postavitev sistema evropsko primerljivih cen za javna naročila v zdravstvu pristojen novoustanovljeni vladni urad. Na ministrstvu za zdravje časovnice njegove ustanovitve še ne morejo napovedati, do takrat pa uvedba sistema evropsko primerljivih cen v zdravstvu ni mogoča.

Obljuba koalicijskih partnerjev, da bodo uvedli sistem evropsko primerljivih cen za javna naročila, da bi zajezili korupcijo v zdravstvu, je v izvajanju.

Samo Demšar

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo z uvedbo sistema evropsko primerljivih cen za javna naročila zajezili korupcijo v zdravstvu.

Državni zbor je januarja sprejel novelo zakona o javnem naročanju, ki med drugim predvideva določitev referenčnih cen medicinskih pripomočkov in opreme na podlagi tistih v drugih državah EU. Za določanje referenčnih cen, ki bodo osnova za določanje cen javnih naročil, bo pristojen nov vladni urad.

Predlagatelji novele s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz poslanske skupine SDS so v utemeljitvi novele zatrdili, da bo sistem referenčnih cen privedel do znižanja cen medicinskih pripomočkov in opreme na slovenskem trgu ter omogočil izenačitev nabavnih cen v javnih zdravstvenih zavodih.

Vlada je 17. marca z odlokom ustanovila urad za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov in opreme. Na seji 18. marca je vlada za vršilca dolžnosti urada imenovala Klemna Štiblja, funkcijo bo opravljal do imenovanja direktorja, najdlje pa do 18. septembra letos.

Štibelj je od leta 2020 do letos vodil kabinet ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Leta 2010 je na listi NSi kandidiral za župana Škofje Loke.

Kot so sporočili z generalnega sekretariata vlade, je urad že začel z izvajanjem vseh predvidenih nalog, med drugim z vzpostavitvijo enotnega informacijskega sistema cen na področju javnega naročanja medicinskih pripomočkov in opreme.

SKLEP

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo z uvedbo sistema evropsko primerljivih cen za javna naročila zajezili korupcijo v zdravstvu.

Vlada je 17. marca ustanovila vladni urad, ki bo pristojen za določanje referenčnih cen v javnih naročilih v zdravstvu, s čimer namerava znižati cene medicinskih pripomočkov in opreme ter izenačiti nabavne cene v javnih zdravstvenih zavodih.

Kot so sporočili z generalnega sekretariata, je urad že začel z vzpostavljanjem informacijskega sistema evropsko primerljivih cen v zdravstvu.

Koalicijski partnerji so obljubo izpolnili.