Dvig povprečnine občinam

Matej Zwitter

Stranke vladne koalicije so se februarja lani v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo povprečnino za financiranje občin leta 2020 dvignile na 623,96 evra in letos na 628,20 evra.

Povprečnina je povprečna primerna poraba občin za izvajanje zakonsko določenih nalog. Vlada jo po zakonu o financiranju občin določi na podlagi povprečnih odhodkov občin v preteklih štirih letih. Pri tem mora upoštevati predvideno povečanje ali znižanje teh stroškov v naslednjih dveh letih.

Na podlagi povprečnine, ki predstavlja povprečne stroške vseh občin, ministrstvo za finance po zakonsko določeni enačbi izračuna obseg sredstev iz dohodnine, ki pripada posamezni občini. Pri tem se po zakonu o financiranju občin poleg povprečnine upoštevajo tudi lastnosti posamezne občine, kot so dolžina cest, površina občine ter delež starejših in mladih prebivalcev.

Letos bo največ sredstev iz dohodnine, 154,1 milijona evrov, prejela mestna občina Ljubljana, najmanj, 350 tisoč evrov, pa druga najmanjša občina, Hodoš.

Občine že več let opozarjajo, da povprečnina ne zadostuje za financiranje vseh njihovih zakonsko določenih nalog. Leta 2017 so denimo v skupnosti občin Slovenije, ki jo je takrat vodil velenjski župan Bojan Kontič iz stranke SD, menili, da izračun povprečnine ne upošteva vseh nalog občin.

Leta 2019, ko je bila povprečnina 573,5 evra na prebivalca, pa se je združenje občin, ki ga vodi župan Pivke Robert Smrdelj, kandidat na listi SLS, zavzemalo, da bi jo v prihodnjih dveh letih povišali. Izračunali so, da bi bila za financiranje občin primerna povprečnina 658,8 evra v letu 2020 in 668,1 evra v letu 2021.

Toda vlada Marjana Šarca je decembra 2019 v zakonu o izvrševanju proračunov za navedeni leti predvidela povprečnino 589,11 evra (2020) oziroma 588,30 evra (2021).

Naposled je vlada Janeza Janše aprila lani v zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covida-19, v tako imenovanem drugem protikoronskem paketu, povprečnino za leto 2020 povišala na 623,96 evra.

Po oceni vlade so se lanski prihodki državnega proračuna zaradi tega ukrepa zmanjšali za 73,1 milijona evrov, saj se je tak znesek zbrane dohodnine namesto v državnega zlil v občinske proračune.

Novembra lani je vlada povprečnino za to in prihodnje leto z zakonom o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022 povišala na 628,2 evra.

Na ministrstvu za finance so pojasnili, da so se skupna sredstva občin zaradi povišanja za leto 2021 predvidene povprečnine, ta je bila najprej 588,3 evra, povečala za 83,6 milijona evrov, na skupaj 1,3 milijarde. Poudarili so, da se zaradi tega niso zvišali odhodki proračuna, pač pa se je zaradi dviga povprečnine »zmanjšal delež dohodnine, ki je ostal v državnem proračunu«.

Sklep

Stranke vladajoče koalicije so povprečnino za financiranje občin leta 2020 dvignile na 623,96 evra, leta 2021 pa na 628,20 evra, kot so se zavezale v koalicijski pogodbi. Obljubo so izpolnile.

Zala Čas

V zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023, ki so ga poslanci potrdili 18. novembra, so povprečnino za financiranje občin za leto 2022 dvignili s prej predvidenih 628,2 evra na 645 evrov. Leta 2023 bo povprečnina po tem zakonu znašala 647 evrov.