Dosledno spoštovanje azilnega postopka
Koalicijske stranke so obljubile, da bodo uredile dosledno spoštovanje azilnega postopka, a so obljubo prelomile, saj so letos sprejeli noveli zakonov, ki prosilcem za azil omejujeta pravice in otežujeta dostop do mednarodne zaščite migrantov.
Zala Čas
Koalicijski partnerji so se februarja lani zavezali k doslednemu spoštovanju azilnega postopka, v katerem država odloči, ali bo prosilca za azil zaščitila zaradi preganjanja ali vojne v njegovi matični državi.
Ministrstvo za notranje zadeve je na vprašanje Oštra, katere ukrepe so v zdajšnjem mandatu sprejeli za ta namen, odgovorilo, da so pripravili novelo zakona o mednarodni zaščiti, ki naj bi omogočil hitre in učinkovite postopke.
Poslanci so novelo zakona sprejeli 26. marca. V njej so med drugim dopolnjena določila o omejitvi gibanja prosilcu za mednarodno zaščito. Po novem lahko pristojni organ prosilcu na meji, letališču ali v pristanišču omeji gibanje, preden odloči, ali sme vstopiti v državo.
Poleg tega so v noveli opredelili okoliščine, na podlagi katerih lahko pristojni organ sklepa, da bo prosilec pobegnil. Če denimo ugotovi, da je prosilec pred tem že vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji, a je državo pozneje zapustil, ali da je v postopku navajal lažne podatke ali uporabljal lažne oziroma ponarejene dokumente.
Nevladne organizacije so decembra lani opozorile, da je definicija nevarnosti pobega neustrezna, saj zajema tudi okoliščine, na podlagi katerih ni mogoče sklepati o pobegu prosilca.
Poleg tega zakon ne določa alternativ za omejitve gibanja oziroma odvzem prostosti, kot jih predvideva evropska direktiva o standardih za sprejem prosilcev. Mednje sodijo redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu.
»Poseg v pravico do gibanja je eden najhujših posegov v človekove pravice,« je za Oštro poudarila Urša Regvar s Pravno-informacijskega centra (Pic). Prosilci zaradi odrejenih omejitev gibanja težje pridobivajo dokaze o izpolnjevanju pogojev za mednarodno zaščito in sodelujejo v azilnem postopku. Težje se tudi vključijo v družbo, saj se po državi ne smejo prosto gibati.
Novelirani zakon še določa, da ima prosilec tri dni časa za pritožbo zoper katerikoli sklep, izdan na podlagi zakona, kar je pet dni manj kot v prejšnji različici. Regvarjeva je opozorila, da je rok prekratek, prosilcem pa bo onemogočal »učinkovito obrambo njihovih pravic in interesov«.
Tudi varuh človekovih pravic je v letošnjem poročilu o stanju človekovih pravic na področju migrantov na mejah opozoril, da je novela zakona o mednarodni zaščiti »večinoma znižala standarde in skrčila pravice oseb v azilnem postopku«. Podvomil je tudi, ali so spremembe, ki zadevajo omejitve gibanja vseh prosilcev, skladne z ustavo in mednarodnim pravom.
Na notranjem ministrstvu so za Oštro zatrdili, da je novela v celoti skladna z evropsko zakonodajo, saj da določa tudi alternativo omejitvi gibanja, in sicer obvezno zadržanje prosilca na območju azilnega doma ali njegove izpostave. Kadar to ni mogoče, pa lahko pristojni organ prosilcu omeji gibanje na območje centra za tujce.
Na ministrstvu so prav tako zavrnili očitke Pica o tem, da zakon posega v pravice prosilcev za mednarodno zaščito: »Prav nasprotno, novela zakona ponovno uvaja pritožbo na vrhovno sodišče kot redno pravno sredstvo.« Ta ukrep nevladne organizacije sicer podpirajo.
Na ministrstvu so še opozorili, da se število odobrenih prošenj za azil zmanjšuje zaradi odhodov prosilcev iz države pred koncem postopka. Letos je ob rekordnem številu vloženih prošenj, to je 4568, kar 98 odstotkov tujcev Slovenijo zapustilo pred koncem postopka.
Pojasnili so, da gre običajno za primere, ko se oseba, ki nima dovoljenja za vstop ali bivanje v Sloveniji, želi izogniti temu, da bi jo policija vrnila v izvorno državo, zato vloži prošnjo, čeprav ima namen državo kmalu zapustiti in se odpraviti naprej v ciljno državo.
Regvarjeva pravi, da podatki o odhodih prosilcev pred uradno odločitvijo o njihovi prošnji sicer držijo, a da to še poglobi problematiko dolgotrajnosti azilnih postopkov. »Če imajo tako malo dela s prošnjami zaradi odhodov prosilcev, zakaj potem postopki tako dolgo trajajo?« se sprašuje.
Letos je azilni postopek po podatkih ministrstva v povprečju trajal 28 dni, vsebinsko odločanje v postopku, torej o odobritvi prošnje, pa povprečno 194 dni.
Poslanci so na predlog ministrstva za notranje zadeve 28. maja sprejeli tudi novelo zakona o tujcih. Po tej bo lahko policija v primeru migrantske krize prepovedala vstop v državo tujcem, ki zanj ne izpolnjujejo pogojev.
Tiste, ki bodo nezakonito vstopili, bo lahko vrnila v državo, iz katere so vstopili. Zavrnila bo lahko tudi namero tujca o vložitvi prošnje za zaščito.
Ustavno sodišče je leta 2019 določila o prisilnem vračanju beguncev in zavrnitvi njihove namere o vložitvi prošnje sicer razveljavilo zaradi neskladnosti z 18. členom ustave o prepovedi mučenja. Omejevanje pravice do azilnega postopka, v katerem bi pristojni organ odločal o upravičenosti begunca za vstop v državo, je tudi v neskladju z ženevsko konvencijo.
Varuh človekovih pravic je julija obvestil evropsko komisijo, da je ministrstvo za notranje zadeve s predlogom novele zakona o tujcih sprejelo določila za obravnavo tujcev v izjemnih razmerah, čeprav je ustavno sodišče podobna določila razveljavilo. Opozoril je, da evropsko pravo nalaga obveznosti na področju azilne in migracijske politike, kot je spoštovanje načela nevračanja, »sporne slovenske zakonske rešitve v zvezi s kompleksno krizo« pa bi lahko pomenile kršitev teh obveznosti.
Varuh je v letošnjem poročilu o stanju človekovih pravic migrantov na mejah opozoril tudi na omejevanje dostopa prosilcev do azilnega postopka. Pojasnil je, da jih slovenski organi večino vrnejo na Hrvaško in v druge sosednje države, ne da bi o tem izdali pisno odločbo, zato migranti vrnitve ne morejo pravno izpodbijati.
Koalicija se je februarja lani zavezala k doslednemu spoštovanju azilnega postopka.
Na ministrstvu za notranje zadeve so pripravili novelo zakona o mednarodni zaščiti, poslanci so jo sprejeli 26. marca. V njej so med drugim dopolnili določbe o omejitvah gibanja in opredelili okoliščine, na podlagi katerih lahko pristojni organ sklepa, da bo prosilec za mednarodno zaščito pobegnil.
Prav tako so 28. maja sprejeli novelo zakona o tujcih, ki med drugim predvideva ukrepe v primeru migrantske krize, po katerih bi lahko policija tujcem prepovedala vstop v državo oziroma jih napotila nazaj v sosednjo državo. Ne glede na zakon o mednarodni zaščiti pa bo lahko v tem primeru zavrnila tujčevo namero, da vloži prošnjo za zaščito.
Urša Regvar s Pravno-informacijskega centra (Pic) je opozorila, da omejitve gibanja prosilcev v novem zakonu posegajo v človekove pravice, ker jim bo med drugim onemogočena obramba pravic in interesov, saj je rok za sodno varstvo zdaj tri dni, pet manj kot prej.
Varuh človekovih pravic je evropsko komisijo julija obvestil, da so nove določbe zakona o tujcih, povezane z ukrepi v primeru kompleksne krize, podobne tistim, ki jih je ustavno sodišče že leta 2019 razveljavilo, ker so v nasprotju z ženevsko konvencijo o človekovih pravicah in slovensko ustavo.
Koalicijske stranke so obljubile, da bodo uredile dosledno spoštovanje azilnega postopka, a so obljubo prelomile, saj so letos sprejeli noveli zakonov, ki prosilcem za azil omejujeta pravice in otežujeta dostop do mednarodne zaščite migrantov.