Zelena proračunska reforma

Foto: Bor Slana/STA

Zelena proračunska reforma je paket politik in ukrepov, s katerimi država spodbuja do okolja prijazno ravnanje in kaznuje za okolje škodljivo ravnanje, so v poročilu projekta Life Podnebna pot 2050 pojasnili na slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera.

Konkretni ukrepi zelene proračunske reforme so denimo odprava spodbud za fosilna goriva, uvedba spodbud za tehnologije, prijaznejše do okolja, povečevanje okoljskih dajatev za onesnaževanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida in uvedba okoljskih kriterijev pri javnih naročilih.

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo poskrbeli za zeleno proračunsko reformo, obremenili okoljsko obremenjujoče dejavnosti in postopno odpravili za okolje škodljive subvencije.

Po nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za črpanje evropskih sredstev po epidemiji covida-19, mora ministrstvo za finance do konca tega leta pripraviti metodologijo za ocenjevanje vpliva posameznih proračunskih postavk na okoljske cilje.

Z ministrstva so za Oštro sporočili, da delovna skupina za pripravo metodologije še ni formalno ustanovljena, so se pa njeni člani v zadnjem mesecu večkrat sestali. Poudarili so, da bodo pri pripravi metodologije sodelovala vsa ministrstva.

Za okolje škodljive subvencije trenutno niso opredeljene

Medresorsko delovno skupino za izpeljavo zelene davčne reforme je sicer vlada imenovala že maja 2010. V poročilu leta 2011 je delovna skupina med drugim predlagala nadgradnjo sistema obračunavanja okoljskih dajatev za obremenjevanje okolja z ogljikovim dioksidom. Prav tako so predlagali pospešitev uvajanja zelenih tehnologij v gospodarstvu, s čimer bi se izboljšala konkurenčnost podjetij.

Ministrstvo za finance je leta 2018 poudarilo, da poskus zelene davčne reforme leta 2011 ni pripeljal do konkretnejših rezultatov. Takrat so v poročilu popisali 46 spodbud, ki so bile v veljavi leta 2016 in so vplivale na okolje. Kot spodbude, škodljive za okolje, so sicer opredelili vse ukrepe, ki ne spodbujajo sprememb, s katerimi bi zmanjševali za okolje škodljivo ravnanje.

Na ministrstvu za naravne vire in prostor so na vprašanje, katere subvencije, škodljive za okolje, so v veljavi, pojasnili, da pričakujejo njihovo opredelitev v okviru zelene proračunske reforme. Davčno obremenitev za okolje škodljivih dejavnosti pa načrtujejo v okviru posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Kot smo poročali septembra, ministrstvo za infrastrukturo pričakuje, da bo vlada posodobljeni NEPN sprejela junija 2024.

V poročilu projekta Life Podnebna pot 2050 so avtorji iz nevladne organizacije Umanotera poudarili, da so z vidika blaženja podnebnih sprememb in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov najbolj sporne spodbude za rabo fosilnih goriv. Andrej Gnezda iz Umanotere je februarja za Oštro kot eno od škodljivih spodbud za rabo fosilnih goriv navedel ukrep vračanja dela trošarin na dizel komercialnim prevoznikom. Kot je opozoril, država s tem ukrepom spodbuja točenje goriva v Sloveniji in povečuje emisije.

NEPN določa, da se bodo emisije v prometnem sektorju do leta 2030 zmanjšale za 12 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Leta 2021 so po oceni centra za energetsko učinkovitost pri inštitutu Jožefa Stefana znašale 5,4 milijona ton ogljikovega dioksida, kar je 23 odstotkov več kot leta 2005.