Več denarja za visoko šolstvo

Foto: Bor Slana/STA

Slovenija je med evropskimi državami nadpovprečna po obsegu javnih sredstev za terciarno izobraževanje, kažejo zadnji podatki Eurostata iz leta 2020. Takrat so izdatki za višje in visoko šolstvo znašali 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Povprečje EU je bilo 0,8 odstotka BDP, več kot Slovenija so za to namenile le štiri države članice.

Večino teh sredstev, 1,1 odstotka BDP, je porabilo visoko šolstvo, kažejo podatki statističnega urada. Koalicijske stranke pa so se zavezale, da bodo do leta 2026 ta znesek povečale na vsaj 1,5 odstotka BDP.

Podatki statističnega urada in Eurostata vključujejo izdatke za pedagoško in raziskovalno dejavnost izobraževalnih ustanov, prav tako nakazila gospodinjstvom, denimo v obliki štipendij.

Slabše se Slovenija med evropskimi državami uvršča po sredstvih, namenjenih zgolj raziskavam in razvoju v visokošolskih ustanovah. Po podatkih Eurostata je za ta namen leta 2020 porabila 0,26 odstotka BDP, države EU pa v povprečju skoraj dvakrat toliko – 0,51 odstotka BDP.

Na ministrstvu za izobraževanje so za Oštro pojasnili, da so za uresničevanje koalicijske zaveze v rebalansu proračuna za letošnje leto sredstva za visoko šolstvo povišali za 10,4 milijona evrov, na skupaj 367,6 milijona. V primerjavi s prejšnjo različico proračuna, ki jo je državni zbor sprejel novembra lani, to pomeni 2,9-odstotni dvig. Inflacija je sicer v istem obdobju znašala 10 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada.

Na rektoratu ljubljanske univerze obljubo koalicije, da bo sredstva dvignila na 1,5 odstotka BDP, podpirajo in menijo, da bi dvig ugodno vplival na razvoj visokega šolstva. Vendar so opozorili, da je gospodarstvo letos raslo hitreje od sredstev za visoko šolstvo v rebalansu proračuna, zato bo obseg sredstev v deležu BDP po njihovem mnenju upadel.

»Že naslednje leto bomo zaradi izpogajanega dviga plač in visoke inflacije, predvsem stroškov energije, lahko imeli finančne težave v visokem šolstvu, če v proračunu ne bodo zagotovljena višja sredstva od letošnjih.«

Za prihodnje leto je vlada za visoko šolstvo predvidela 371,5 milijona evrov oziroma dober odstotek več kot letos, kaže sprejeti proračun.

»Delo nove vlade na področju investicij v znanost je težko komentirati, ker razen načelnih usmeritev nismo videli niti osnutka razdelitve sredstev za investicije,« je za Oštro komentiral direktor ZRC SAZU Oto Luthar. Raziskovalni inštituti namreč kljub poizvedbam še niso dobili oprijemljivih informacij, je pojasnil.

Financiranje velike raziskovalne opreme ureja načrt razvoja raziskovalne infrastrukture do leta 2030, so pojasnili na ministrstvu. Med veliko opremo po načrtu, ki ga je maja letos sprejela prejšnja vlada, spadajo denimo zbirke znanstvenih podatkov, podatkovni in računski sistemi ter druga orodja, bistvena za doseganje odličnosti v raziskavah.

Vlada je v načrtu določila prednostne mednarodne projekte in nacionalna področja. Med pomembnejša nova področja v primerjavi s prejšnjim načrtom, ki je veljal do leta 2020, so med drugim uvrstili kvantne in fotonske materiale in tehnologije, umetno inteligenco, pametna mesta, gozdarstvo, hrambo digitalnih virov in dostop do njih ter človeško genomiko.

Načrt bo »transparentna osnova za nadaljnje postopke in temelj za odločitve«, so pojasnili na ministrstvu.

Na rektoratu ljubljanske univerze menijo, da je načrt, ki temelji na izhodiščih EU, »bolj ali manj ustrezen, saj se moramo pri veliki infrastrukturi zagotovo vključevati v mednarodne povezave«.