Uvedba preferenčnega glasu

Ustavno sodišče je novembra 2018 odločilo, da je zakonodaja, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo, saj okraji nimajo več primerljivega števila prebivalcev, niso geografsko zaokroženi in niso v največji meri skladni z mejami občin.

Lani je državni zbor sprejel dve noveli zakona o določitvi volilnih enot za državnozborske volitve, s katerima so spremenili območja in imena nekaterih volilnih okrajev. S tem je, četudi z zamudo, izpolnil odločbo ustavnega sodišča, so na sodišču pojasnili za Oštro.

Aktualna koalicija načrtuje še večje posege v volilni sistem. V koalicijski pogodbi so se zavezali k uvedbi proporcionalnega sistema brez volilnih okrajev in s preferenčnim glasom, s čimer bi zagotovili največji možen vpliv državljanov na izbiro političnih predstavnikov.

Sistem preferenčnega glasu je v Sloveniji že v uporabi za volitve v evropski parlament. Volivci lahko izberejo kandidata s kandidatne liste, za katero so glasovali, in mu tako omogočijo prednost pred drugimi na isti listi.

Na ministrstvu za javno upravo so za Oštro pojasnili, da bodo časovnico sprememb volilne zakonodaje predvidoma pripravili prihodnje leto. Letos je namreč več volitev in referendumov, Beneška komisija pa priporoča, da se v času volitev volilne zakonodaje ne spreminja.

Beneška komisija, svetovalno telo Sveta Evrope, sicer priporoča, da države manj kot leto pred volitvami ne bi smele spreminjati temeljnih elementov volilnega prava ali pa bi morale te zapisati v ustavo. Med te sodijo zlasti volilni sistem, članstvo volilnih komisij in meje volilnih enot.

Poslanci so na seji 17. aprila sprejeli predlog za razpis posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah. Volivci bodo na referendumu odgovarjali na vprašanje, ali so za to, da se »uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca«.

Predlog so podprli poslanci Svobode, Levice in NSi, proti pa je bila večina poslancev SDS. V SD so se glasovanja vzdržali, saj so ocenili, da je premalo jasen in ne ponuja konkretne možnosti, kako uvesti preferenčni glas, niti ne jamči, da bo s tem res zagotovljen odločilen vpliv na izbiro.

Predlagatelji iz poslanske skupine Gibanja Svoboda so sicer v obrazložitvi predloga kot eno od možnosti navedli neobvezen relativni preferenčni glas. Po takem sistemu bi volivci lahko namenili preferenčni glas posameznemu kandidatu na listi, lahko pa bi glasovali le za celotno listo.

Preferenčni glasovi bi se upoštevali samo pri kandidatih, ki bi zbrali vsaj minimalno število teh glasov. »Če je prag za upoštevanje preferenčnih glasov določen relativno nizko, takšen volilni sistem zagotavlja, da imajo volivci odločilen vpliv na izbiro kandidatov,« menijo.

Državni zbor mora sprejeti še odlok o razpisu posvetovalnega referenduma, v katerem bo določil tudi datum glasovanja.