Spremenili bomo področno zakonodajo s ciljem zagotovitve večje pravne varnosti najemnikov in najemodajalcev, s ciljem spodbujanja oddajanja stanovanj za nedoločen čas.
Ministrstvo za okolje in prostor namerava večjo pravno varnost najemnikov in najemodajalcev zagotoviti predvsem z uzakonitvijo daljših najemnih razmerij, regulacijo rasti najemnin in hitrejšim reševanjem sporov. Analize trga bodo izvedli prihodnje leto, prenovo zakonodaje pa načrtujejo leta 2024. Ukrepov še niso začeli izvajati, zato je obljuba nedotaknjena.
Ministrstvo za okolje in prostor namerava večjo pravno varnost najemnikov in najemodajalcev zagotoviti predvsem z uzakonitvijo daljših najemnih razmerij, regulacijo rasti najemnin in hitrejšim reševanjem sporov. Analize trga bodo izvedli prihodnje leto, prenovo zakonodaje pa načrtujejo leta 2024. Ukrepov še niso začeli izvajati, zato je obljuba nedotaknjena.
V Sloveniji je lani nekaj več kot 156 tisoč ljudi živelo v najetih stanovanjih, kažejo podatki statističnega urada. V najemu je bilo več kot 63 tisoč stanovanj, dobra tretjina pod tržnimi pogoji.
Koalicija se je maja zavezala, da bo s spremembo zakonodaje zagotovila večjo pravno varnost najemnikov in najemodajalcev. Njihov cilj je spodbujanje oddajanja za nedoločen čas.
Z ministrstva za okolje in prostor so za Oštro sporočili, da prihodnje leto načrtujejo analize stanovanjskega trga, pripravo novega stanovanjskega zakona pa leto kasneje. Takrat nameravajo tudi pripraviti nacionalni stanovanjski program za obdobje 2025–2035. Trenutni program namreč velja do leta 2025.
Večjo pravno varnost najemnih razmerij namerava ministrstvo zagotoviti predvsem z zakonsko zahtevo po daljših najemnih razmerjih, kar bi dosegli z uvedbo minimalne dolžine pogodb, sklenjenih na trgu zasebnih najemov. Premislili bodo tudi o davčnih spodbudah za lastnike stanovanj, ki jih bodo oddajali dolgoročno.
Po evidenci trga nepremičnin, ki jo upravlja geodetska uprava in vključuje 3928 stanovanj v tržnem najemu, jih je trenutno dobra polovica oddanih za določen čas. Dobra tretjina vseh najemnih pogodb je sklenjenih za obdobje do enega leta.
Toda evidenca zajema le dobrih šest odstotkov od 63 tisoč najemnih stanovanj, o katerih ima podatke statistični urad. Kot so pojasnili, pravne osebe javnega sektorja o najemnih poslih ne poročajo redno, težave pa so tudi s poročanjem fizičnih oseb.
Ministrstvo prihodnje leto načrtuje oblikovanje evidence najemnih pogodb, ki je po njihovem mnenju nujna za ureditev razmer na najemnem trgu. Za povečanje pravne varnosti najemnikov in najemodajalcev načrtujejo tudi ureditev hitrejšega reševanja sporov in regulacijo rasti najemnin.
Poudarili so še, da sta za spodbujanje oddajanja za nedoločen čas ključna krepitev gradnje najemnih stanovanj in spodbujanje zagona stanovanjskih zadrug. Organizacijo in pogoje delovanja teh bodo podrobneje opredelili v novem stanovanjskem zakonu.
Na inštitutu za študije stanovanj in prostora (IŠSP) so septembra v odgovoru za Oštro poudarili, da je zagotovitev dolgotrajnih in stabilnih najemnih razmerij eden od ključnih ukrepov za boljše delovanje najemnega trga. Zaradi trenutnega pomanjkanja najemnih stanovanj so opozorili tudi na nujno regulacijo višine najemnin ter gradnjo oziroma prenovo javnih neprofitnih stanovanj in stanovanj v stanovanjskih zadrugah.
Pogodbe o najemu in oddaji stanovanj se bodo lahko sklepale samo še za nedoločen čas. Tako bomo omejili možnost izsiljevanja najemnikov in najemnic z višjimi najemninami ob izteku pogodb za določen čas, ki se sedaj praviloma sklepajo največ za eno leto. Stanovanja so domovi in ne špekulativna investicija, zato si bomo prizadevali za zaostritev pogojev turističnega oddajanja v predelih, kjer primanjkuje stanovanj, in zvišanje stopnje obdavčitve tovrstnih dejavnosti.