Reforma zdravstvenega zavarovanja

Dve od treh koalicijskih strank, Levica in SD, sta v predvolilnem programu volivcem obljubili, da se bosta zavzemali za odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in pravice prenesli v obvezno zavarovanje.

Največja koalicijska stranka, Gibanje Svoboda, ki je tudi pristojna za zdravstveni resor, v programu sicer ni obljubila odprave dopolnilnega zavarovanja, se je pa k temu zavezala v koalicijski pogodbi. To naj bi bil le del celovite prenove financiranja zdravstvenega sistema, ki naj bi jo izvedli do konca leta 2024.

Slovenija se uvršča na vrh evropskih držav po deležu sredstev za zdravstvo iz prostovoljnih zavarovanj, med katera spada tudi dopolnilno zavarovanje. Evropske države so leta 2020 iz teh zavarovanj v povprečju pridobile 4,4 odstotka sredstev za zdravstvo, Slovenija pa 14,4 odstotka, kažejo podatki Eurostata. Podpovprečen delež sredstev pa je Slovenija zbrala iz obveznih zavarovanj in državne blagajne.

Ministrstvo za zdravje je oktobra lani ustanovilo devetčlanski strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema z nalogo, da pripravi okviren predlog sprememb v zdravstvu, vključno s sistemom financiranja in morebitnim preoblikovanjem zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Januarja je to delo prevzel nov, 22-članski strateški svet za zdravstvo, ki je podrejen neposredno predsedniku vlade.

Univerzalne in samoplačniške storitve

Ministrstvo za zdravje je januarja objavilo osnutek izhodišč za prenovo zdravstvenega sistema, ki jih je pripravil strateški svet v prejšnji sestavi, novi pa bo na tej podlagi nadaljeval delo. Na ministrstvu so pojasnili, da ima svet vlogo posvetovalnega telesa.

Na področju financiranja zdravstva je svet v osnutku izhodišč kot problem navedel, da obvezno zavarovanje večine zdravstvenih storitev ne krije v celoti. Dopolnilno zavarovanje, ki krije doplačila, pa ni solidarno.

Predlagali so razmejitev storitev na tiste, ki so v celoti plačane iz obveznega zavarovanja, in tiste, ki so v celoti prepuščene zasebnemu financiranju. Samoplačniške storitve bi strožje regulirali, med drugim glede kakovosti izvedbe in cene.

Katere storitve bi zajeli v obvezno zavarovanje, v osnutku niso določili. Je pa član sveta Boris Zgrablić, sicer zaposlen na ministrstvu za zdravje, predlagal dodatno pojasnilo, da plačilo storitev, ki so potrebne za zdravje, ne sme bistveno vplivati na posameznikovo premoženjsko stanje. Predlog ni bil sprejet in je v izhodiščih ostal naveden kot ločen predlog.

Strateški svet je predlagal še, da bi financiranje nekaterih zdravstvenih storitev iz zdravstvenega zavarovanja prenesli na državni proračun, denimo preventivne programe. Terciarno dejavnost, kamor spadajo storitve klinik in inštitutov, pa bi financirali ministrstvi za izobraževanje in znanost.

Na področju upravljanja s sredstvi za zdravstvo je strateški svet predvidel zmanjšanje števila članov in okrepljeno vlogo ministrstva za zdravje v organih upravljanja ZZZS. Ministrstvo bi pripravilo tudi usmeritve, katere zdravstvene storitve bi zavod kupoval. Poleg tega je svet opozoril, da modeli plačevanja zdravstvenih storitev niso pravočasno posodobljeni, zaradi česar prihaja do razhajanj z dejanskimi stroški obravnav, zato predlagajo redno posodabljanje modelov plačevanja zdravstvenih storitev.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan na izredni seji skupščine zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na kateri so obravnavali stališče zavoda do napovedane zdravstvene reforme. Foto: Boštjan Podlogar/STA

ZZZS hoče sodelovati pri pripravi reforme

Skupščina ZZZS je sredi februarja sprejela sklep s tremi zahtevami, naslovljenimi na vlado in ministrstvo za zdravje. Zahtevajo, da se zdravstvena reforma osredotoča predvsem na dostopnost zdravstvenih storitev na primarni ravni, upravljanje in organizacijo javnih zdravstvenih zavodov ter ureditev področja koncesij in zdravnikov, ki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu. Ti po mnenju komisije za preprečevanje korupcije predstavljajo sistemsko korupcijsko tveganje.

Skupščina zahteva še, da organe upravljanja ZZZS še naprej večinsko sestavljajo predstavniki zavarovancev in plačnikov, kar po njihovem mnenju zagotavlja nadzor nad namensko porabo sredstev. Prav tako so zahtevali, da predstavniki ZZZS sodelujejo pri pripravi reforme še pred javno razpravo, ta pa mora biti po njihovem dovolj dolga.

Poudarili so, da bi moral ZZZS z reformo dobiti pristojnosti za dejavnejšo vlogo pri nakupu zdravstvenih storitev. Trenutno se namreč zavod z izvajalci zdravstvenih storitev ne pogaja samostojno o cenah storitev, temveč te določi vlada, so pojasnili za Oštro. Prav tako ZZZS ne sodeluje v pogajanjih med vlado in sindikati javnega sektorja o plačah zdravstvenih delavcev, ki predstavljajo največji del cene zdravstvenih storitev.

Večino članov skupščine ZZZS sicer izvolijo reprezentativni sindikati in delodajalska združenja. Na zvezi svobodnih sindikatov so za Oštro pojasnili, da čakajo dejanske predloge sprememb, ne le izhodišča. V splošnem bodo sicer reformo podprli, če bo zagotavljala javno, vsem dostopno javno zdravstvo in če bodo socialni partnerji vključeni v odločanje, so dodali.

Na gospodarski zbornici so za Oštro razložili, da izhodišča težko komentirajo, ker so premalo konkretna. Poudarili so, da nasprotujejo kakršnimkoli dodatnim obremenitvam gospodarstva in se zavzemajo za enakomernejšo obremenitev vseh zavarovancev, vključno z upokojenci. Vlado so skupaj z drugimi delodajalskimi organizacijami tudi prosili, naj jih vključi v pripravo izhodišč za vse sistemske reforme.

Minister Danijel Bešič Loredan je na tiskovni konferenci konec januarja med drugim napovedal, da bodo zakonske spremembe na področju delovanja ZZZS pripravili v dveh mesecih. To obdobje se izteče 20. marca, na ministrstvu pa so za Oštro zatrdili, da časovnica še vedno velja.

Reforma financiranja zdravstva, vključno z odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo po ministrovih besedah prišla na vrsto nekoliko kasneje. Do konca leta naj bi dosegli družbeni dogovor o košarici zdravstvenih storitev, ki jih bo krilo obvezno zavarovanje, na temelju tega pa naj bi »strukturno prenovili in nadgradili dopolnilno zdravstveno zavarovanje«. Po ministrovih napovedih bodo sedanjo obliko dopolnilnega zavarovanja odpravili najkasneje 1. januarja 2025, kakšna bo prenovljena, pa ni podrobneje pojasnil.