Reforma zdravstvenega zavarovanja

Dve od treh koalicijskih strank, Levica in SD, sta v predvolilnem programu volivcem obljubili, da se bosta zavzemali za odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in pravice prenesli v obvezno zavarovanje.

Največja koalicijska stranka, Gibanje Svoboda, ki je tudi pristojna za zdravstveni resor, v programu sicer ni obljubila odprave dopolnilnega zavarovanja, se je pa k temu zavezala v koalicijski pogodbi. To naj bi bil le del celovite prenove financiranja zdravstvenega sistema, ki naj bi jo izvedli do konca leta 2024.

Slovenija se uvršča na vrh evropskih držav po deležu sredstev za zdravstvo iz prostovoljnih zavarovanj, med katera spada tudi dopolnilno zavarovanje. Evropske države so leta 2020 iz teh zavarovanj v povprečju pridobile 4,4 odstotka sredstev za zdravstvo, Slovenija pa 14,4 odstotka, kažejo podatki Eurostata. Podpovprečen delež sredstev pa je Slovenija zbrala iz obveznih zavarovanj in državne blagajne.

Ministrstvo za zdravje je oktobra lani ustanovilo devetčlanski strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema z nalogo, da pripravi okviren predlog sprememb v zdravstvu, vključno s sistemom financiranja in morebitnim preoblikovanjem zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Januarja je to delo prevzel nov, 22-članski strateški svet za zdravstvo, ki je podrejen neposredno predsedniku vlade.

Univerzalne in samoplačniške storitve

Ministrstvo za zdravje je januarja objavilo osnutek izhodišč za prenovo zdravstvenega sistema, ki jih je pripravil strateški svet v prejšnji sestavi, novi pa bo na tej podlagi nadaljeval delo. Na ministrstvu so pojasnili, da ima svet vlogo posvetovalnega telesa.

Na področju financiranja zdravstva je svet v osnutku izhodišč kot problem navedel, da obvezno zavarovanje večine zdravstvenih storitev ne krije v celoti. Dopolnilno zavarovanje, ki krije doplačila, pa ni solidarno.

Predlagali so razmejitev storitev na tiste, ki so v celoti plačane iz obveznega zavarovanja, in tiste, ki so v celoti prepuščene zasebnemu financiranju. Samoplačniške storitve bi strožje regulirali, med drugim glede kakovosti izvedbe in cene.

Katere storitve bi zajeli v obvezno zavarovanje, v osnutku niso določili. Je pa član sveta Boris Zgrablić, sicer zaposlen na ministrstvu za zdravje, predlagal dodatno pojasnilo, da plačilo storitev, ki so potrebne za zdravje, ne sme bistveno vplivati na posameznikovo premoženjsko stanje. Predlog ni bil sprejet in je v izhodiščih ostal naveden kot ločen predlog.

Strateški svet je predlagal še, da bi financiranje nekaterih zdravstvenih storitev iz zdravstvenega zavarovanja prenesli na državni proračun, denimo preventivne programe. Terciarno dejavnost, kamor spadajo storitve klinik in inštitutov, pa bi financirali ministrstvi za izobraževanje in znanost.

Na področju upravljanja s sredstvi za zdravstvo je strateški svet predvidel zmanjšanje števila članov in okrepljeno vlogo ministrstva za zdravje v organih upravljanja ZZZS. Ministrstvo bi pripravilo tudi usmeritve, katere zdravstvene storitve bi zavod kupoval. Poleg tega je svet opozoril, da modeli plačevanja zdravstvenih storitev niso pravočasno posodobljeni, zaradi česar prihaja do razhajanj z dejanskimi stroški obravnav, zato predlagajo redno posodabljanje modelov plačevanja zdravstvenih storitev.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan na izredni seji skupščine zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na kateri so obravnavali stališče zavoda do napovedane zdravstvene reforme. Foto: Boštjan Podlogar/STA

ZZZS hoče sodelovati pri pripravi reforme

Skupščina ZZZS je sredi februarja sprejela sklep s tremi zahtevami, naslovljenimi na vlado in ministrstvo za zdravje. Zahtevajo, da se zdravstvena reforma osredotoča predvsem na dostopnost zdravstvenih storitev na primarni ravni, upravljanje in organizacijo javnih zdravstvenih zavodov ter ureditev področja koncesij in zdravnikov, ki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu. Ti po mnenju komisije za preprečevanje korupcije predstavljajo sistemsko korupcijsko tveganje.

Skupščina zahteva še, da organe upravljanja ZZZS še naprej večinsko sestavljajo predstavniki zavarovancev in plačnikov, kar po njihovem mnenju zagotavlja nadzor nad namensko porabo sredstev. Prav tako so zahtevali, da predstavniki ZZZS sodelujejo pri pripravi reforme še pred javno razpravo, ta pa mora biti po njihovem dovolj dolga.

Poudarili so, da bi moral ZZZS z reformo dobiti pristojnosti za dejavnejšo vlogo pri nakupu zdravstvenih storitev. Trenutno se namreč zavod z izvajalci zdravstvenih storitev ne pogaja samostojno o cenah storitev, temveč te določi vlada, so pojasnili za Oštro. Prav tako ZZZS ne sodeluje v pogajanjih med vlado in sindikati javnega sektorja o plačah zdravstvenih delavcev, ki predstavljajo največji del cene zdravstvenih storitev.

Večino članov skupščine ZZZS sicer izvolijo reprezentativni sindikati in delodajalska združenja. Na zvezi svobodnih sindikatov so za Oštro pojasnili, da čakajo dejanske predloge sprememb, ne le izhodišča. V splošnem bodo sicer reformo podprli, če bo zagotavljala javno, vsem dostopno javno zdravstvo in če bodo socialni partnerji vključeni v odločanje, so dodali.

Na gospodarski zbornici so za Oštro razložili, da izhodišča težko komentirajo, ker so premalo konkretna. Poudarili so, da nasprotujejo kakršnimkoli dodatnim obremenitvam gospodarstva in se zavzemajo za enakomernejšo obremenitev vseh zavarovancev, vključno z upokojenci. Vlado so skupaj z drugimi delodajalskimi organizacijami tudi prosili, naj jih vključi v pripravo izhodišč za vse sistemske reforme.

Minister Danijel Bešič Loredan je na tiskovni konferenci konec januarja med drugim napovedal, da bodo zakonske spremembe na področju delovanja ZZZS pripravili v dveh mesecih. To obdobje se izteče 20. marca, na ministrstvu pa so za Oštro zatrdili, da časovnica še vedno velja.

Reforma financiranja zdravstva, vključno z odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo po ministrovih besedah prišla na vrsto nekoliko kasneje. Do konca leta naj bi dosegli družbeni dogovor o košarici zdravstvenih storitev, ki jih bo krilo obvezno zavarovanje, na temelju tega pa naj bi »strukturno prenovili in nadgradili dopolnilno zdravstveno zavarovanje«. Po ministrovih napovedih bodo sedanjo obliko dopolnilnega zavarovanja odpravili najkasneje 1. januarja 2025, kakšna bo prenovljena, pa ni podrobneje pojasnil.

Foto: Nace Hočevar/STA

Poslanci Gibanja Svoboda so v državni zbor vložili predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje z zasebnih zavarovalnic prenesli na zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Zavarovanje, ki bi se po novem imenovalo obvezni zdravstveni prispevek, bi plačevali zavezanci za obvezno zdravstveno zavarovanje, nekaterim zavarovancem, denimo prejemnikom socialne pomoči, pa bi ga krila država. Zaposlenim bi prispevek od plače odtegnili delodajalci sočasno s plačilom prispevkov za obvezno zavarovanje, znašal pa bi 35 evrov na mesec in bi se enkrat na leto uskladil z rastjo povprečne bruto plače.

Če novi prispevek ne bi pokril vseh stroškov ZZZS, predlog novele predvideva, da bo morebitni primanjkljaj plačala država iz proračuna.

Predsednik vlade Robert Golob je na tiskovni konferenci ob vložitvi predloga novele še napovedal, da bo vlada do konca leta 2024 pripravila celovito reformo financiranja zdravstvenega zavarovanja, ki bo bolj socialno pravično.

Poslanci so predlog vložili po tem, ko je zavarovalnica Generali napovedala podražitev dopolnilnega zavarovanja za dobrih deset evrov, na 44,89 evra. Triglav in Vzajemna, drugi dve zavarovalnici, ki ponujata takšno zavarovanje, podražitve nista izključila. Predlagatelji so v obrazložitvi novele pojasnili, da so predlog vložili, ker želijo preprečiti podražitve in ohraniti visok delež oseb z zdravstvenim zavarovanjem, ki krije vse stroške zdravljenja.

Na ZZZS, ki bi po novem zbiral sredstva obveznega prispevka, so za Oštro pojasnili, da mnenja o predlogu novele še ne morejo podati, praviloma jih k takšnim zakonom sprejemata upravni odbor in skupščina zavoda. Poudarili pa so, da ima trenutna ureditev več pomanjkljivosti. Med drugim so za ljudi, ki dopolnilnega zavarovanja nimajo, zdravstvena in finančna tveganja nesprejemljivo visoka, poleg tega zaradi dvigovanja premij obstaja vse večja možnost izstopa ljudi iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Večino članov skupščine ZZZS sicer izvolijo reprezentativni sindikati in delodajalska združenja. Na zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so v odzivu na predlog poudarili, da jih je pospešena časovnica reforme zdravstvenega zavarovanja pozitivno presenetila. Obenem pa so opozorili, da predvideni pavšalni prispevek »ohranja nepravično in regresivno obliko prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki bistveno bolj finančno obremenjuje tiste z nizkimi dohodki«.

Na gospodarski zbornici novosti v zakonu še niso mogli komentirati. Po informacijah, ki so jih imeli na voljo o vsebini, menijo, da predlog za zavarovance in delodajalce ne pomeni velike spremembe. Poudarili so, da bodo nasprotovali kakršnemukoli povečanju obremenitve delodajalcev pri reformi zdravstvenega zavarovanja, predvideni leta 2024.

Dobički in operativni stroški, ki so zdaj ostajali v sistemu zasebnih zavarovalnic, se selijo v javno blagajno, s čimer krepimo javno zdravstvo, je minuli četrtek v Odmevih na TVS dejal vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic.

Na ta dan je namreč državni zbor z 51 glasovi za in 29 proti potrdil novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Z njo bodo 1. januarja 2024 odpravili dopolnilno zdravstveno zavarovanje oziroma bodo plačilo prispevka prenesli v obvezno zavarovanje v obliki obveznega zdravstvenega prispevka.

Za novelo in vse štiri amandmaje, ki jih je predlagala vlada in so bili bolj tehnične narave, so glasovali poslanci strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Z enim od amandmajev so določili, da se prihodnje leto zavodu za zdravstveno zavarovanje iz proračuna zagotovi do 240 milijonov evrov za izvajanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Tako koalicijski kot opozicijski poslanci so z izjemo predlagateljev in predstavnika narodne skupnosti zavrnili amandma opozicijske NSi, po katerem bi se zakon začel uporabljati že septembra letos.

Tako bodo zavezanci z začetkom leta 2024 morali za obvezni zdravstveni prispevek na mesec nameniti 35 evrov, torej enak znesek, kot so doslej odšteli za dopolnilno zavarovanje.

»Dobili smo zakon, ki dosedanjo krivično premijo spreminja v še bolj krivično dajatev,« so sprejeti zakon komentirali v civilni iniciativi Glas ljudstva, kjer se med drugim zavzemajo za vsem dostopno javno zdravstvo.

Uzakonjen obvezni zdravstveni prispevek 35 evrov bo namreč zniževal dohodninsko osnovo, zato ga bodo v celoti plačevali le najrevnejši državljani, preostali pa bodo glede na dohodninsko lestvico plačevali bistveno manj.

Poleg tega bo zaradi manj obračunane dohodnine državni proračun prikrajšan za približno 80 milijonov evrov, so ocenili. »S tem je vlada pričakovani prihranek pri stroških in dobičkih komercialnih zavarovalnic, ki naj bi okrepil javno zdravstveno blagajno, pravzaprav podarila posameznikom z najvišjimi dohodki.«

Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je v izjavi po seji državnega zbora dejala, da je sprejetje zakona le eden izmed korakov celovite zdravstvene reforme, h kateri se je zavezala koalicija. Dodala je, da ta reforma »ostaja prioriteta« in da bodo nadaljevali delo za njeno izpolnitev.

Da delo koalicije še ni končano, je poudaril tudi poslanec Levice Miha Kordiš. O odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bomo lahko govorili šele, ko bo za zdravstvo vsak prispeval po svojih zmožnostih, je dejal. Na vprašanje, kdaj bo koalicija to uredila, ni mogel konkretno odgovoriti, je pa dejal, da si želijo dogovarjanje o tem začeti jeseni.

V Glasu ljudstva so ocenili, da napovedi o bližnji spremembi obveznega zdravstvenega prispevka v proporcionalni prispevek ne blažijo dejstva, da gre za napačno odločitev. Od vlade pričakujejo, da bo še pred koncem leta, ko zakon začne veljati, fiksni znesek spremenila v proporcionalni davek.

So pa v civilni iniciativi podprli odločitev predsednika vlade Roberta Goloba, ki je na dan sprejetja zakona zdravstvenemu ministru Danijelu Bešiču Loredanu ponudil odstopno izjavo in ta jo je sprejel.

Kot je v izjavi za medije pojasnil Golob, se je to zgodilo zaradi različnih pogledov med njim in ministrom, kako krepiti javno zdravstvo. V Gibanju Svoboda so namreč enotni, da so za to potrebni močnejši, bolje organizirani in vitalni javni zavodi, ne pa krepitev zasebnikov v zdravstvu. O morebitnih kandidatih za novega ministra Golob še ni želel govoriti, bo pa naloge ministra za zdravje začasno prevzel sam.