Reforma azilnih postopkov

Foto: Anže Malovrh/ STA

Kandidat za novega ministra za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v ponedeljek, 13. februarja, na svoji predstavitvi obljubil, da se bodo na ministrstvu kar najbolj potrudili, da bodo še pred koncem leta v državni zbor vložili predloge sprememb migracijske zakonodaje.

Napovedal je nadaljnje izpolnjevanje koalicijskih obljub o migracijah. Koalicija se je namreč zavezala, da bo olajšala postopke za pridobitev mednarodne zaščite, prosilcem in osebam s priznano zaščito pa zagotovila osnovne človekove pravice ter jim pomagala pri učinkovitem vključevanju v družbo.

Prejšnja notranja ministrica te vlade Tatjana Bobnar je pred odstopom napovedala novo nacionalno migracijsko strategijo, pri njeni pripravi pa sodelovanje s civilno družbo. Julija lani so tako na ministrstvu ustanovili posvetovalno telo za migracije z imenom Varna, solidarna in vključujoča družba, v katerem predstavniki državnih organov o migracijskih vprašanjih razpravljajo z nevladnimi in mednarodnimi organizacijami ter civilno družbo.

Oktobra je vlada ustanovila še delovno skupino za pripravo nacionalne migracijske strategije, ta se je prvič sešla sredi januarja, dober mesec po ministričinem odstopu. Strategija bo po besedah ministrstva obravnavala zakonite migracije, učinkovito integracijo v družbo, preprečevanje nezakonitih migracij in učinkovite postopke mednarodne zaščite ob spoštovanju človekovih pravic.

Ob tem načrtujejo spremembe zakonodaje, da bo ta kar najbolj upoštevala priporočila nadzornih institucij, zlasti varuha človekovih pravic.

Kmalu novela zakona o tujcih

Do konca marca načrtujejo sprejetje novele zakona o tujcih, s katero bi odpravili pogoj znanja slovenščine za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in ponovno uvedli brezplačen tečaj slovenščine za vse, ki so to pravico imeli v zakonu predvideno pred aprilom 2021. Takrat so namreč sprejeli novelo, po kateri bi država sofinancirala le del tečaja slovenščine, vendar bi člen, ki to določa, postal veljaven šele aprila letos.

S spremembami zakona bodo reševali tudi preobremenjenost nekaterih upravnih enot in posledično zaostanke pri izvajanju upravnih postopkov, denimo pri izdaji dovoljenj za prebivanje in delo.

Po predlogu bi namreč namesto preobremenjene upravne enote nekatere postopke obravnavala manj obremenjena enota v drugem kraju. Poleg tega bi odpravili nekatere druge administrativne ovire v postopkih izdaje dovoljenj za prebivanje, med drugim bi uvedli možnost vročanja podaljšanih dovoljenj po pošti.

Na ministrstvu sicer pripravljajo še en paket sprememb zakona o tujcih, te bodo predvidoma sprejete v drugi polovici leta. Z njimi bodo nacionalno zakonodajo uskladili z evropsko. Med drugim bodo uvedli modro karto EU, ki visokoizobraženim delavcem, ki niso iz EU, omogoča delo in bivanje v EU. Veljala bo za vse tujce, dobili pa jo bodo lahko tudi upravičenci do mednarodne zaščite.

V Info Kolpi zaskrbljeni ob menjavi ministrov

»Vsaka zakonodajna sprememba, ki ne bo pomenila temeljite prenove trenutnega sistema, ne bo prinesla nujno potrebnih sprememb,« je za Oštro.si opozorila pravnica Urša Regvar iz pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), kjer ranljivim posameznikom pomagajo pri varstvu njihovih pravic in sodelujejo pri pripravi nacionalne migracijske strategije.

V PIC kot prvi korak k izpolnitvi koalicijske obljube vidijo novo strategijo, ki bo pripomogla k spremembi državnega in družbenega dojemanja migracij in bo naravnana k vključujoči družbi, migracij pa ne bo več razumela zgolj kot varnostni problem. Nato pa je treba spremeniti zakonodajo in jo izvajati še v praksi, da bomo to strategijo tudi uresničili, je dodala Urša Regvar.

V civilnodružbeni iniciativi Info Kolpa, kjer spremljajo policijske postopke na meji in sodelujejo v posvetovalnem telesu za migracije, namere ministrstva vidijo kot napredek, vendar so opozorili na več dodatnih potrebnih ukrepov.

Ključna se jim zdi potreba po spremembi zakona o mednarodni zaščiti tako, da bi čakanje tujcev na delovno dovoljenje skrajšali z devet mesecev na tri. Trenutna ureditev namreč spodbuja delo na črno in ljudi sili v izkoriščevalska delovna razmerja. Delovno dovoljenje bi namreč ljudem zagotovilo določen obseg pravic in jih opolnomočilo, saj bi si tako zagotovili lasten dohodek, menijo v Info Kolpi.

Pomembno se jim zdi tudi oblikovanje novega zakona o integraciji, ki bi celovito reševal izzive pri vključevanju tujcev v lokalno okolje z upoštevanjem najpomembnejših človekovih pravic, kot sta zdravstvena oskrba in dostop do trga dela.

Z novelo zakona o tujcih bi morali po oceni Info Kolpe urediti položaj oseb, ki v Sloveniji dlje časa bivajo brez dovoljenja. To bi lahko uredili z uvedbo tako imenovanega toleriranega statusa, s katerim lahko tisti, ki so jim zavrnili prošnjo za azil, hkrati pa ne morejo zapustiti države, v njej ostanejo najmanj šest mesecev. Za takšen status lahko begunci že zaprosijo v Nemčiji.

Nujna bi bila tudi sprememba delov zakona o tujcih, ki v kriznih razmerah omogočajo suspenz pravice do mednarodne zaščite, kar je ustavno sodišče leta 2019 razglasilo za neustavno. Državni zbor je sicer leta 2021 zakon v tem delu spremenil, vendar je ohranil možnost suspenza pravice do prošnje za mednarodno zaščito, pri čemer je določil tudi izjeme, ko suspenz pravice do prošnje ni dovoljen. Med njimi je denimo slabo zdravstveno stanje tujca, prav tako je izjema, kadar gre po videzu, obnašanju ali drugih okoliščinah za mladoletnika brez spremstva.

Kljub temu bi že zdaj predvidena sprememba zakonodaje glede na trenutno stanje pomenila korenito spremembo na bolje, menijo v Info Kolpi. Dodali so, da je ministrovanje Tatjane Bobnar kljub njihovim začetnim pomislekom pomenilo pozitivno spremembo na področju migracij v preteklem letu.

Začetni občutki na sestankih ministrstva in nevladnih organizacijah so dajali upe na pozitivne spremembe, kar pa se je z odstopom ministrice prekinilo, saj od takrat bistvenih sprememb niso opazili.

»Ob menjavi notranjega ministra nas skrbi, da novi vrh ne bo želel nadaljevati dialoga s civilno družbo in uvesti nujno potrebne celovite reforme migracijske zakonodaje, ki migracij ne bo razumela kot varnostno grožnjo, temveč bo upoštevala načela solidarne družbe.«

Kandidat za notranjega ministra Boštjan Poklukar, ki je sicer to funkcijo opravljal že v Šarčevi vladi, se je pristojnemu odboru predstavil v ponedeljek in prejel 9 glasov podpore od 15. V svoji predstavitvi je med drugim dejal, da bo na področju migracij nadaljeval z izpolnjevanjem koalicijskih zavez, pri čemer si še naprej želi konstruktivnega sodelovanja z nevladnimi organizacijami.

Državni zbor bo o njegovem imenovanju za ministra odločal na seji 20. februarja.

Foto: Bor Slana/STA

Poslanci so na torkovi izredni seji s 56 glasovi za in 20 proti sprejeli novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki prosilcem za azil omogoča hitrejšo vključitev na trg dela.

Prosilci za mednarodno zaščito se bodo lahko skladno z novelo v Sloveniji zaposlili, samozaposlili ali drugače opravljali delo po treh mesecih od vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Doslej so na vstop na trg dela morali čakati devet mesecev. Delali bodo lahko tudi, če v tem času še ne bodo prejeli odločitve o prošnji za mednarodno zaščito in če zamude pri tem ne bo mogoče pripisati prosilcu.

Pravnica Urša Regvar iz pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) spremembo zakona podpira, saj meni, da bodo prosilci hitreje prišli do lastnih sredstev za preživljanje.

Opozorila je še, da mora Slovenija celovito spremeniti migracijsko politiko. Meni, da država tujce, denimo z zapletenimi postopki pridobivanja dovoljenja za prebivanje, odvrača od prihoda v Slovenijo, in to z izgovorom, da mora preprečiti zlorabe. »Razumeti moramo, da so migracije lahko tudi priložnost,« je komentirala Regvarjeva.

Po njenem mnenju bi država na ravni lokalnih skupnosti morala poskrbeti za programe vključevanja tujcev v slovensko družbo in razmisliti o zaposlitvi medkulturnih mediatorjev, ki bi bili prvi most za osnovno sporazumevanje.

Ministrstvo za notranje zadeve se je z novelo zakona o tujcih, ki jo je državni zbor prav tako sprejel v torek, zavezalo, da bo v šestih mesecih pripravilo migracijsko strategijo.

Vlada je konec marca sprejela strategijo upravljanja migracij, v kateri so določili štiri strateške cilje. Odpravljali bi nedovoljene in zagotavljali varne migracije, ščitili življenje in dostojanstvo priseljencev ter spodbujali zaposlitev priseljenih oseb za zmanjšanje strukturnih neskladij na domačem trgu dela.

Urša Regvar s pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) je za Oštro.si pojasnila, da so zadovoljni, da je delovna skupina v strategiji opredelila dva predloga, na katera so opozarjali že dolgo, in sicer možnost prehajanja med različnimi statusi zaščite ter prizadevanje za zagotavljanje varnih, zakonitih in dopolnilnih poti za iskalce mednarodne zaščite.

»To so poti, ki omogočajo, da ljudje pridejo v Slovenijo varno in zakonito, s tem pa se zmanjša možnost trgovine z ljudmi,« je pojasnila. Finančna sredstva za trajno preselitev v višini 10 tisoč evrov na osebo bi zagotovila evropska komisija, je vlada predvidela v strategiji.

Preprečevanja sovražnega govora in drugih oblik nestrpnosti do priseljencev naj bi se lotili tudi z novim zakonom o medijih. Inšpektor bi ob sumu kršitve smel izdajatelju izreči začasni ukrep odstranitve oziroma prepovedi razširjanja spornih vsebin. Izdajatelj bo moral naloženi ukrep izvesti v 24 urah, so še zapisali.

Drugi ukrepi strategije:

• Za 2,2 milijona evrov bi razvili platformo trga dela, ki bi omogočala tudi oblikovanje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih napovedi potreb po delovni sili, poklicih in kompetencah.
• 600 tisoč evrov bi namenili za zagotovitev pitne vode, vzpostavitev zadrug in odpornih kmetijskih praks v Sudanu in Južnem Sudanu, prav tako za skrb za varnost tamkajšnjih žensk in otrok, ki jim grozi nasilje, s čimer bi neposredno zmanjšali priseljevanje.
• Spremembe zakonodaje za lažje pridobivanje dovoljenj za vstop v Slovenijo in vložitev prošnje za pridobitev dovoljenja za delo v času bivanja v Sloveniji.
• S spremembo zakonodaje bi celostno uredili področje mladoletnikov brez spremstva in razselitev prosilcev za mednarodno zaščito na zasebne naslove.
• Ustrezno obveščanje lokalnega prebivalstva o novih nastanitvenih objektih z novo komunikacijsko strategijo.
• Do konca leta 2027 bi od evropskega sklada za azil, migracije in integracijo pridobili 1,05 milijona evrov za izvajanje dodatne podpore mladoletnikom brez spremstva in 1,42 milijona evrov za psihiatrično in psihoterapevtsko pomoč, namenjeno prosilcem za mednarodno zaščito ter osebam z mednarodno zaščito.

Za integracijo najpomembnejša izobraževanje in zaposlovanje

Še pred migracijsko strategijo so novembra lani sprejeli strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje. Z njo želijo tujcem, ki prihajajo v naše okolje, omogočiti, da so v družbi samostojni.

Strategija med drugim predvideva več ukrepov na področju jezikovnih tečajev za tujce, med njimi pripravo smernic za tečaje za družinske člane tujcev in povečanje števila ur tečaja za tiste, ki na vmesnem preizkusu med učenjem slovenščine ne bi dosegli pričakovanih rezultatov. V treh letih so za izvajanje učenja jezika na preživetveni ravni prevideli 10,5 milijona evrov in milijon evrov za dodatne ure slovenščine.

Izvajanje jezikovnih tečajev trenutno določa uredba o načinih in obsegu zagotavljanja programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki je v prenovi. Na vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov so za Oštro pojasnili, da morajo uredbo sprejeti do 16. maja letos, saj novela zakona o tujcih s tem datumom uvaja novo pravico do dodatnih tečajev slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe za družinske člane tujcev. Predlog uredbe so vladi poslali prejšnji mesec.

Drugi ukrepi integracijske strategije:

• Uvedba obveznega osebnega izobraževalnega načrta in intenzivnih jezikovnih tečajev za dijake, ki še niso usvojili slovenščine ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo ali v drugem letu srednje šole.
• Prenova programa začetne integracije priseljencev in njena umestitev v javne službe izobraževanja odraslih.
• Možnost subvencije tržne najemnine, do katere so zdaj upravičeni le slovenski državljani, tudi za tujce.
• Na novi informacijski točki bi zavod za zaposlovanje delavcem migrantom svetoval, jih informiral, usposabljal in izobraževal.
• Zaposlitev 64 medkulturnih mediatorjev, skupnostnih tolmačev, ki bi preprečili komunikacijske ovire tujcev v različnih ustanovah in jim omogočili vse njihove pravice.
• Vzpostavitev družinskih in večgeneracijskih centrov ter socialnovarstvenih programov za aktivno vključevanje tujcev v družbo, za kar bi namenili 4,9 milijona evrov.

Foto: Nebojša Tejić/STA

Za začetno integracijo zadostuje osnovno znanje jezika

Poleg integracijske strategije so na ministrstvu za notranje zadeve predlagali spremembe zakona o tujcih, ki jih je državni zbor sprejel novembra lani. Pri pripravi integracijske strategije so namreč ugotovili, da za potrebe začetne integracije zadostuje poznavanje in razumevanje slovenskega jezika na osnovni oziroma preživetveni ravni, ki omogoča preproste in vsakodnevne pogovore.

Po novem bodo družinski člani državljanov tretjih držav za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine potrebovali le osnovno znanje slovenskega jezika in ne več znanja na vstopni ravni A1. Na tej stopnji posameznik zna izpolnjevati obrazce, razume povedi na obvestilih ali plakatih, s preprostimi besednimi zvezami pa se lahko pogovarja o vsakdanjih in predvidljivih temah, če mu sogovornik pomaga pri oblikovanju misli.

Prvotno je zakon o tujcih, ki ga je sprejela prejšnja vlada Janeza Janše, družinskim članom omogočal podaljšanje dovoljenja po 27. aprilu 2023 le, če bi opravili izpit slovenskega jezika na vstopni ravni A1 po skupnem evropskem jezikovnem okviru.

Aktualna vlada je v noveli zakona aprila lani najprej zamaknila uveljavitev pogoja znanja slovenskega jezika, z novembrsko novelo pa so omilili še stopnjo znanja jezika. Po letošnjem 1. novembru bo potrdilo o znanju slovenskega jezika na preživetveni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine obvezno.

Da je pogoj znanja slovenskega jezika na ravni A1 v postopku združevanja družine diskriminatoren, so opozorili na PIC.

Znanja slovenščine na ravni A1 namreč ni med pogoji za podaljšanje dovoljenja zaradi dela, študija in raziskovanja pri družinskih članih tujcev, državljanov Evropske unije, je marca lani opozoril Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.

Ministrstvo sicer načrtuje še eno novelo zakona o tujcih, glede katere je do 26. januarja v okviru razprave sprejemalo komentarje. Z njo namerava okrepiti in spodbuditi sistem modre karte EU, dovoljenja za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve, ter privabiti visokokvalificirane delavce iz tretjih držav. Modro karto EU lahko pridobijo tudi upravičenci do mednarodne zaščite.

Osebni integracijski načrt in odprava omejitev gibanja

Na ministrstvu so pripravili tudi novelo zakona o mednarodni zaščiti, ki je bila v javni razpravi do 15. januarja, z njo pa želijo zagotoviti hitre in učinkovite postopke mednarodne zaščite. Za Oštro so pojasnili, da je še vedno v medresorskem usklajevanju.

Med drugim bi z njo odpravili ukrep, s katerim ministrstvo prosilcu lahko omeji gibanje na območje azilnega doma ali njegove izpostave.

»Ukrep je predstavljal odvzem prostosti, ne omejitev gibanja,« je za Oštro pojasnila Urša Regvar s PIC, kjer so že pred novelo opozarjali, da ukrep omejitve gibanja na območje azilnega doma ali njegove izpostave pomeni poseg v pravico do osebne svobode.

Z novelo bi odpravili tudi omejitev gibanja znotraj občine, v kateri ima prosilec naslov začasnega prebivanja. Gre za nesmiseln ukrep brez posledic, so ocenili na ministrstvu, saj policisti ob kršitvi tujce le napotijo nazaj v nastanitveno kapaciteto, drugih posledic pa ni.

Del administrativnih ovir bi z novelo na ministrstvu odpravili tako, da bi dosedanjo pogodbo o integracijskih aktivnostih nadomestili z osebnim integracijskim načrtom. V njem bi urad za oskrbo in integracijo migrantov skupaj s svetovalcem za integracijo, lokalnimi institucijami in skupnostjo določil aktivnosti, s katerimi bi se na podlagi posameznikovih sposobnosti ta lažje vključil v novo okolje, na trg dela, spoznal slovensko družbo in se naučil slovensko.

Regvarjevi se tak pristop zdi bolj smiseln, kajti načrt se lahko sproti dopolnjuje in prilagaja potrebam osebe z mednarodno zaščito, kar je bolje, saj so bile na »podpis integracijske pogodbe vezane nekatere pravice«. Oseba je denimo nastanitev v zmogljivostih urada za oskrbo in integracijo beguncev lahko podaljšala za največ pol leta, če se je v letu po podpisu pogodbe v vsaj 80 odstotkih udeležila tečaja slovenščine in spoznavanja slovenske družbe in je bila vsaj enkrat na mesec navzoča na razgovoru pri svetovalcu za integracijo.

Novela uvaja še finančno pomoč za prosilca za mednarodno zaščito v primeru nastanitve na zasebnem naslovu. S tem ukrepom želijo spodbuditi tudi integracijo prosilcev, je ministrstvo še zapisalo v noveli.