Zunanja politika, migracije, vojska

Reforma azilnih postopkov

ODD-ozadje-nova-varnost.png
Besedilo koalicijske pogodbe

Olajšali bomo postopke za pridobitev mednarodne zaščite, prosilcem in osebam s priznano zaščito pa bomo zagotovili osnovne človekove pravice, kot so pravica do izobraževanja, dela, zdravstvene oskrbe, ter jim pomagali pri učinkovitem vključevanju v družbo.

spremljlamo.png
Trenutni status obljube V izvajanju

Državni zbor je sprejel novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki prosilcem za azil omogoča hitrejšo vključitev na trg dela. Notranje ministrstvo načrtuje pripravo migracijske strategije. Obljuba je v izvajanju.

spremljlamo.png
V izvajanju

Nova migracijska strategija in novela zakona o tujcih še letos

Žana Erznožnik
16. 2. 2023

Sklep

Ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju s civilno družbo pripravlja novo nacionalno migracijsko strategijo, ki bo predvidela načrt za učinkovite azilne postopke ob spoštovanju človekovih pravic in integracijo v družbo. Letos načrtujejo tudi sprejetje dveh novel zakona o tujcih, s katerima bodo olajšali postopke za pridobitev dovoljenj za prebivanje in delo. Obljuba je v izvajanju.

20230213-01208491.jpg

Foto: Anže Malovrh/ STA

Kandidat za novega ministra za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v ponedeljek, 13. februarja, na svoji predstavitvi obljubil, da se bodo na ministrstvu kar najbolj potrudili, da bodo še pred koncem leta v državni zbor vložili predloge sprememb migracijske zakonodaje.

Napovedal je nadaljnje izpolnjevanje koalicijskih obljub o migracijah. Koalicija se je namreč zavezala, da bo olajšala postopke za pridobitev mednarodne zaščite, prosilcem in osebam s priznano zaščito pa zagotovila osnovne človekove pravice ter jim pomagala pri učinkovitem vključevanju v družbo.

Prejšnja notranja ministrica te vlade Tatjana Bobnar je pred odstopom napovedala novo nacionalno migracijsko strategijo, pri njeni pripravi pa sodelovanje s civilno družbo. Julija lani so tako na ministrstvu ustanovili posvetovalno telo za migracije z imenom Varna, solidarna in vključujoča družba, v katerem predstavniki državnih organov o migracijskih vprašanjih razpravljajo z nevladnimi in mednarodnimi organizacijami ter civilno družbo.

Oktobra je vlada ustanovila še delovno skupino za pripravo nacionalne migracijske strategije, ta se je prvič sešla sredi januarja, dober mesec po ministričinem odstopu. Strategija bo po besedah ministrstva obravnavala zakonite migracije, učinkovito integracijo v družbo, preprečevanje nezakonitih migracij in učinkovite postopke mednarodne zaščite ob spoštovanju človekovih pravic.

Ob tem načrtujejo spremembe zakonodaje, da bo ta kar najbolj upoštevala priporočila nadzornih institucij, zlasti varuha človekovih pravic.

Kmalu novela zakona o tujcih

Do konca marca načrtujejo sprejetje novele zakona o tujcih, s katero bi odpravili pogoj znanja slovenščine za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in ponovno uvedli brezplačen tečaj slovenščine za vse, ki so to pravico imeli v zakonu predvideno pred aprilom 2021. Takrat so namreč sprejeli novelo, po kateri bi država sofinancirala le del tečaja slovenščine, vendar bi člen, ki to določa, postal veljaven šele aprila letos.

S spremembami zakona bodo reševali tudi preobremenjenost nekaterih upravnih enot in posledično zaostanke pri izvajanju upravnih postopkov, denimo pri izdaji dovoljenj za prebivanje in delo.

Po predlogu bi namreč namesto preobremenjene upravne enote nekatere postopke obravnavala manj obremenjena enota v drugem kraju. Poleg tega bi odpravili nekatere druge administrativne ovire v postopkih izdaje dovoljenj za prebivanje, med drugim bi uvedli možnost vročanja podaljšanih dovoljenj po pošti.

Na ministrstvu sicer pripravljajo še en paket sprememb zakona o tujcih, te bodo predvidoma sprejete v drugi polovici leta. Z njimi bodo nacionalno zakonodajo uskladili z evropsko. Med drugim bodo uvedli modro karto EU, ki visokoizobraženim delavcem, ki niso iz EU, omogoča delo in bivanje v EU. Veljala bo za vse tujce, dobili pa jo bodo lahko tudi upravičenci do mednarodne zaščite.

V Info Kolpi zaskrbljeni ob menjavi ministrov

»Vsaka zakonodajna sprememba, ki ne bo pomenila temeljite prenove trenutnega sistema, ne bo prinesla nujno potrebnih sprememb,« je za Oštro.si opozorila pravnica Urša Regvar iz pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), kjer ranljivim posameznikom pomagajo pri varstvu njihovih pravic in sodelujejo pri pripravi nacionalne migracijske strategije.

V PIC kot prvi korak k izpolnitvi koalicijske obljube vidijo novo strategijo, ki bo pripomogla k spremembi državnega in družbenega dojemanja migracij in bo naravnana k vključujoči družbi, migracij pa ne bo več razumela zgolj kot varnostni problem. Nato pa je treba spremeniti zakonodajo in jo izvajati še v praksi, da bomo to strategijo tudi uresničili, je dodala Urša Regvar.

V civilnodružbeni iniciativi Info Kolpa, kjer spremljajo policijske postopke na meji in sodelujejo v posvetovalnem telesu za migracije, namere ministrstva vidijo kot napredek, vendar so opozorili na več dodatnih potrebnih ukrepov.

Ključna se jim zdi potreba po spremembi zakona o mednarodni zaščiti tako, da bi čakanje tujcev na delovno dovoljenje skrajšali z devet mesecev na tri. Trenutna ureditev namreč spodbuja delo na črno in ljudi sili v izkoriščevalska delovna razmerja. Delovno dovoljenje bi namreč ljudem zagotovilo določen obseg pravic in jih opolnomočilo, saj bi si tako zagotovili lasten dohodek, menijo v Info Kolpi.

Pomembno se jim zdi tudi oblikovanje novega zakona o integraciji, ki bi celovito reševal izzive pri vključevanju tujcev v lokalno okolje z upoštevanjem najpomembnejših človekovih pravic, kot sta zdravstvena oskrba in dostop do trga dela.

Z novelo zakona o tujcih bi morali po oceni Info Kolpe urediti položaj oseb, ki v Sloveniji dlje časa bivajo brez dovoljenja. To bi lahko uredili z uvedbo tako imenovanega toleriranega statusa, s katerim lahko tisti, ki so jim zavrnili prošnjo za azil, hkrati pa ne morejo zapustiti države, v njej ostanejo najmanj šest mesecev. Za takšen status lahko begunci že zaprosijo v Nemčiji.

Nujna bi bila tudi sprememba delov zakona o tujcih, ki v kriznih razmerah omogočajo suspenz pravice do mednarodne zaščite, kar je ustavno sodišče leta 2019 razglasilo za neustavno. Državni zbor je sicer leta 2021 zakon v tem delu spremenil, vendar je ohranil možnost suspenza pravice do prošnje za mednarodno zaščito, pri čemer je določil tudi izjeme, ko suspenz pravice do prošnje ni dovoljen. Med njimi je denimo slabo zdravstveno stanje tujca, prav tako je izjema, kadar gre po videzu, obnašanju ali drugih okoliščinah za mladoletnika brez spremstva.

Kljub temu bi že zdaj predvidena sprememba zakonodaje glede na trenutno stanje pomenila korenito spremembo na bolje, menijo v Info Kolpi. Dodali so, da je ministrovanje Tatjane Bobnar kljub njihovim začetnim pomislekom pomenilo pozitivno spremembo na področju migracij v preteklem letu.

Začetni občutki na sestankih ministrstva in nevladnih organizacijah so dajali upe na pozitivne spremembe, kar pa se je z odstopom ministrice prekinilo, saj od takrat bistvenih sprememb niso opazili.

»Ob menjavi notranjega ministra nas skrbi, da novi vrh ne bo želel nadaljevati dialoga s civilno družbo in uvesti nujno potrebne celovite reforme migracijske zakonodaje, ki migracij ne bo razumela kot varnostno grožnjo, temveč bo upoštevala načela solidarne družbe.«

Kandidat za notranjega ministra Boštjan Poklukar, ki je sicer to funkcijo opravljal že v Šarčevi vladi, se je pristojnemu odboru predstavil v ponedeljek in prejel 9 glasov podpore od 15. V svoji predstavitvi je med drugim dejal, da bo na področju migracij nadaljeval z izpolnjevanjem koalicijskih zavez, pri čemer si še naprej želi konstruktivnega sodelovanja z nevladnimi organizacijami.

Državni zbor bo o njegovem imenovanju za ministra odločal na seji 20. februarja.

Preberi celotno analizo

spremljlamo.png
V izvajanju

Poslanci potrdili hitrejši vstop prosilcev za azil na trg dela

Katarina Bulatović
31. 3. 2023

Sklep

Državni zbor je sprejel novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki prosilcem za azil omogoča hitrejšo vključitev na trg dela. Notranje ministrstvo načrtuje pripravo migracijske strategije. Obljuba je v izvajanju.

20230328-01223319.jpg

Foto: Bor Slana/STA

Poslanci so na torkovi izredni seji s 56 glasovi za in 20 proti sprejeli novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki prosilcem za azil omogoča hitrejšo vključitev na trg dela.

Prosilci za mednarodno zaščito se bodo lahko skladno z novelo v Sloveniji zaposlili, samozaposlili ali drugače opravljali delo po treh mesecih od vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Doslej so na vstop na trg dela morali čakati devet mesecev. Delali bodo lahko tudi, če v tem času še ne bodo prejeli odločitve o prošnji za mednarodno zaščito in če zamude pri tem ne bo mogoče pripisati prosilcu.

Pravnica Urša Regvar iz pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) spremembo zakona podpira, saj meni, da bodo prosilci hitreje prišli do lastnih sredstev za preživljanje.

Opozorila je še, da mora Slovenija celovito spremeniti migracijsko politiko. Meni, da država tujce, denimo z zapletenimi postopki pridobivanja dovoljenja za prebivanje, odvrača od prihoda v Slovenijo, in to z izgovorom, da mora preprečiti zlorabe. »Razumeti moramo, da so migracije lahko tudi priložnost,« je komentirala Regvarjeva.

Po njenem mnenju bi država na ravni lokalnih skupnosti morala poskrbeti za programe vključevanja tujcev v slovensko družbo in razmisliti o zaposlitvi medkulturnih mediatorjev, ki bi bili prvi most za osnovno sporazumevanje.

Ministrstvo za notranje zadeve se je z novelo zakona o tujcih, ki jo je državni zbor prav tako sprejel v torek, zavezalo, da bo v šestih mesecih pripravilo migracijsko strategijo.

Preberi celotno analizo

Pojdi na seznam vseh obljub
Za resor je odgovorna:
Gibanje svoboda.jpg

Gibanje Svoboda


Kaj so obljubili v predvolilnem programu:
Kaj je obljubila pred volitvami?

"Prosilcem za azil bomo omogočili hitrejši in učinkovitejši postopek za ugotavljanje upravičenosti do njihovega statusa. Beguncem ter žrtvam vojne bomo omogočili sistematično integracijo v slovensko družbo. Spremenili bomo azilno politiko tako, da bodo begunci hitro vključeni v programe usposabljanja, postopne integracije in zaposlovanja in to ne glede na končni izid azilnega procesa."