Progresivna obdavčitev premoženja

Finančni minister Klemen Boštjančič je moral že maja na predstavitvi pred imenovanjem pojasnjevati obljubo koalicije, da bo uvedla celovito progresivno obdavčitev premoženja z namenom dolgoročnega financiranja socialnih in razvojnih politik. Gre za obdavčitev, pri kateri se z rastjo premoženja povečuje tudi stopnja obdavčitve.

Takrat je pojasnil, da je z obljubo »v osnovi mišljen davek na nepremičnine«, predvsem dražje in naložbene. O podrobnostih načrtovane ureditve takrat ni razpravljal, je pa izrazil prepričanje, da večina nepremičnin po davčni reformi ne bo obdavčena več, kot je že.

Lastniki ali uporabniki nepremičnin trenutno plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in davek od premoženja za stavbe, večje od 160 kvadratnih metrov, v katerih zavezanci ali njihovi ožji družinski člani ne prebivajo. Plačila davka so oproščeni lastniki nepremičnin z manjšo kvadraturo, ki v njih bivajo, in, prvo desetletje, lastniki novogradenj.

Merila za določitev višine NUSZ določajo občine, pri čemer praviloma upoštevajo namembnost, komunalno opremljenost in lego zemljišča. Toda po podatkih Fursa leta 2021 kar 47 občin sploh ni odmerjalo NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča, s čimer niso delovale v skladu s predpisi, so oktobra lani opozorili na ministrstvu za okolje.

Na ministrstvu za finance so za Oštro pojasnili, da prihodnje leto načrtujejo prenovo davčnega sistema, tudi glede obdavčitve premoženja. Podrobnosti o spremembah davčne politike še ne morejo napovedati, dodali pa so, da Slovenija pri obdavčitvi dela ni najbolj konkurenčna, pri obdavčitvi kapitala in nepremičnin pa je podpovprečna.

To po zadnjih podatkih OECD drži, pri čemer Slovenija najbolj izstopa po obdavčitvi dela glede na BDP, ki je bila leta 2020 za 7,6 odstotne točke višja od povprečja držav OECD. Takrat je bilo premoženje v Sloveniji obdavčeno 1,23 odstotne točke manj od povprečja OECD.

Po mnenju sociologa Sreča Dragoša, strokovnjaka za neenakosti z ljubljanske fakultete za socialno delo, je progresivna obdavčitev v Sloveniji nujna za zmanjšanje neenakosti, ni pa zadostna. Bistvena sta namreč tudi količina davčnih prihodkov in to, kam jih država usmeri.

Da bi zmanjšala neenakosti, bi morala država na novo pridobljene davke usmeriti predvsem v stanovanja, zdravstvo in socialno varstvo: »Ti trije sektorji so najpomembnejši za krepitev javnih storitev in najbolj blokirajo nižanje kakovosti življenja.«