Prepolovitev čakalnih vrst za domove za starejše

Foto: Nebojša Tejić/STA

»V 99 domovih za starejše trenutno biva 20 tisoč oseb, 14 tisoč pa je registriranih čakajočih prošenj za sprejem,« je na zaslišanju pred parlamentarnim odborom za delo, družino, socialne zadeve in invalide opozoril takrat še kandidat za ministra za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Vladajoče stranke so si v koalicijski pogodbi postavile cilj, da bodo čakalne vrste za vstop v domove za starejše občane (DSO) do konca mandata prepolovile. To nameravajo doseči s povečanjem financiranja domov za starejše, programov dolgotrajne oskrbe na domu in drugih oblik oskrbe.

Na ministrstvu sicer podatka o dolžini čakalnih vrst za vstop v domove nimajo, so pa za Oštro pojasnili, da bo informacijski sistem za podporo izvajanja dolgotrajne oskrbe, ki ga nameravajo uvesti, vključeval tudi centralno evidenco čakalnih vrst. Prav tako podatka o čakalnih vrstah nimajo v skupnosti socialnih zavodov, zbirajo pa podatke o številu čakajočih na dom.

Po teh podatkih se njihovo število od leta 2014 povečuje. Takrat je na vstop v dom čakalo 2754 prosilcev, ki bi šli v dom takoj, ko bi se sprostilo prosto mesto, 22. februarja letos pa je bilo takih že 15.159. Skupno število prošenj je sicer še večje, saj nekateri prosilci mesta v domu ne potrebujejo takoj, temveč prošnjo vlagajo vnaprej, da bi si zagotovili mesto takrat, ko bodo oskrbo potrebovali.

Pregled javno objavljenega proračuna za leto 2022 in rebalansa kaže, da je trenutna vlada sredstva za investicije v domove za starejše in programe skupnostne oskrbe v rebalansu ohranila skoraj nespremenjena, in sicer v višini 54 milijonov evrov, kar je slabih 400 tisoč evrov manj, kot je načrtovala prejšnja vlada. Za letos pa je v ta namen predvidela 36 milijonov evrov, kar je 2,3 milijona evrov več kot prejšnja vlada.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost so za Oštro sicer pojasnili, da so januarja izvedli še prerazporeditev sredstev, tako da je trenutno za 22 projektov na področju dolgotrajne oskrbe starejših namenjenih 42,8 milijona evrov.

»Vsaka nova postelja v družbi, ki se hitro stara, je izredno dragocena,« je za Oštro poudaril sekretar skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik. Vendar obenem opozarjajo, da so nekateri izvajalci zaradi pomanjkanja kadra že prisiljeni zapirati oddelke oziroma bivalne enote.

»Po eni strani zapiramo oddelke in bivalne enote, po drugi pa odpiramo nove domove ali enote, ki zaradi pomanjkanja delavcev težko polno zaživijo,« je opozoril Sahernik. Zaradi vala upokojitev v prihodnjih letih pričakujejo še dodatno zaostritev kadrovskega primanjkljaja.

Za ureditev kadrovske problematike predlagajo nabor ukrepov, med katerimi so ustrezno plačilo delavcev v dolgotrajni oskrbi in finančne spodbude, denimo v obliki ugodnejših posojil. Vlada bi morala sprejeti tudi posodobljene kadrovske normative, omogočiti štipendiranje in financiranje pripravništva ter izvajanje programa nacionalne poklicne kvalifikacije za bolničarja v dolgotrajni oskrbi. Za zapolnitev kadrovskega primanjkljaja predlagajo še poenostavitev postopkov pri zaposlovanju delavcev iz drugih držav in znižanje zahtevane stopnje znanja jezika z B2 na B1.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je na zaslišanju pred imenovanjem pojasnil, da je kadrovska situacija na področju dolgotrajne oskrbe »zelo resna«, ukrepe pa bodo kmalu predstavili javnosti.