Odprava prekarnosti

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo pripravile strategijo in ukrepe za odpravo prekarnosti. Obljubile so, da bo vlada nemudoma prevzela koordinacijo priprav strategije, ki bo vsebovala tudi jasne časovne roke za izvajanje ukrepov, namenjenih odpravi prekarnosti.

Vlada se je še zavezala, da bo javni sektor na tem področju postal pozitiven zgled, saj bodo v skladu s strategijo v čim krajšem času odpravili prekarnost tako, da ne bodo več uporabljali zunanjih izvajalcev, kadar obstaja potreba po rednem delu. Preučili bodo tudi negativne učinke študentskega dela in možnost redefinicije delovnega razmerja tako, da bi bila dlje časa trajajoča ekonomska odvisnost od enega delodajalca eden izmed elementov delovnega razmerja.

Ukrepe zoper prekarnost je v predvolilnem programu obljubljala tudi stranka Levica, katere koordinator Luka Mesec vodi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Med drugim so obljubili podvojitev števila delovnih inšpektorjev, zaposlitev zunanjih izvajalcev v javnem sektorju in redefinicijo delovnega razmerja tako, da bi med elemente takega razmerja zapisali tudi dlje časa trajajočo ekonomsko odvisnost.

Na ministrstvu za delo so za Oštro pojasnili, da so začeli pripravljalne aktivnosti, kot je priprava internega gradiva in izhodišč. »Aktivnejše delo pri sami strategiji pa bo steklo po zaključku trenutnih prednostnih zakonodajnih postopkov na področju delovnih razmerij.«

Parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je 2. marca obravnaval predlog novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

Novela med drugim določa, da je evidenco o delovnem času treba voditi za vse delavce, ki so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo delodajalčevo opremo. Pri tem ni pomembno, ali delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kateri drugi pravni podlagi, kot so študentska napotnica, avtorska in podjemna pogodba.

O noveli zakona mora razpravljati še državni zbor. Če ne bo zapletov, bi po časovnem načrtu lahko o njej glasovali na aprilski seji.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za Oštro pojasnili še, da so nekatere ukrepe, namenjene preprečevanju prekarnosti, vključili tudi v predlog novele zakona o delovnih razmerjih.

Predlog novele zakona sicer ni javno objavljen, na ministrstvu pa so pojasnili, da so ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) poslali izhodišča za obravnavo. »Končne rešitve bodo odvisne od dela pogajalske skupine.«

Predsednik ESS Jakob Počivavšek je za Oštro potrdil, da je svet konec lanskega leta ustanovil pogajalsko skupino, ki obravnava predlog novele zakona o delovnih razmerjih, odtlej se je sestala štirikrat ali petkrat. Kdaj bodo delo končali, ni mogel oceniti, s socialnimi partnerji pa imajo dogovor, da do takrat konkretnih rešitev javno ne komentirajo.

Kot so sicer pojasnili na ministrstvu, je ena od predlaganih novosti, da bi prekarni delavci po šestih mesecih dela pri istem delodajalcu lahko zahtevali predvidljivejšo obliko zaposlitve, delodajalec pa bi se moral na to zahtevo pisno odzvati. To spremembo sicer Sloveniji nalaga evropska direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih.

Poleg tega bi omejili zaposlovanje agencijskih delavcev. Po poročanju STA, ki je prejela vladno delovno gradivo, bi ti po novem lahko predstavljali največ 15 odstotkov delovne sile velikih delodajalcev, kar je deset odstotnih točk manj kot trenutno. Agencijski delavci na čakanju zdaj prejemajo 70 odstotkov minimalne plače, po novem pa bi prejeli 80 odstotkov zadnje mesečne plače.

Poslanci so 21. aprila sprejeli novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Po novem bodo delodajalci morali evidenco o delovnem času voditi tudi za delavce, ki niso zaposleni, temveč delajo za njih na drugih pravnih podlagah, kot so študentska napotnica, avtorska ali podjemna pogodba.

Foto: Rasto Božič/STA

Vlada predlaga povečanje pravic agencijskih delavcev in omejitev agencijskega dela, kaže predlog novele zakona o delovnih razmerjih, ki ga je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poslalo v javno razpravo.

Po novem bi bil delež agencijskih delavcev lahko največ 15 odstotkov zaposlenih v podjetju, do zdaj pa je bila meja 25 odstotkov. Prav tako bi ministrstvo odpravilo izjemo od te omejitve, ki velja za manjše delodajalce.

Zvišalo bi se tudi nadomestilo plače napotenih delavcev v času, ko jim agencija ne zagotavlja dela. Zdaj mora ta znašati vsaj 70 odstotkov minimalne plače, po novem pa bi morali prejeti vsaj 80 odstotkov svoje povprečne plače za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih.

Delavci bi v skladu z novelo po šestih mesecih dela od delodajalca lahko zahtevali varnejšo zaposlitev, če bi delodajalec to zavrnil, pa bi moral odločitev pisno utemeljiti. Gre za uskladitev z določili evropske direktive iz leta 2019.

Delodajalske organizacije so v skupnem odzivu predlog ministrstva označile za nesprejemljiv, saj ni bil usklajen na ekonomsko-socialnem svetu. Pojasnili so, da ga je obravnavala pogajalska skupina, a ta pogajanj ni zaključila.

Tudi predstavniki sindikatov so bili kritični do vladnega odnosa do socialnega dialoga. Kljub temu pa so podprli vložitev novele zakona v javno razpravo, saj poleg nujnega prenosa več evropskih direktiv v slovenski pravni red prinaša več dobrih rešitev za delavstvo, kar je po njihovem mnenju razlog, da so delodajalci poskušali zavlačevati pogajanja.

Javna razprava o predlogu zakona bo trajala do 10. julija oziroma skupaj dva tedna. Resolucija o normativni dejavnosti sicer predpisuje, da bi javna razprava praviloma morala trajati vsaj 30 dni.

Državni zbor je konec oktobra sprejel novelo zakona o delovnih razmerjih. Sprejeta novela ne vključuje dodatne omejitve agencijskega dela, ki jo je ministrstvo sicer sprva načrtovalo.

Ministrstvo je namreč junija v javno razpravo poslalo predlog novele, po katerem bi bilo agencijskih delavcev lahko največ 15 odstotkov zaposlenih v podjetju, namesto sedanjih 25 odstotkov. Prav tako bi ukinili izjemo glede te omejitve, ki velja za manjše delodajalce. Toda med pogajanji z delodajalci so ta ukrep iz končne verzije novele izločili, da bi se delodajalci ponovno vključili v socialni dialog, je za Radio Študent pojasnil minister Luka Mesec.

Je pa v sprejeti različici novele ostal dvig nadomestila plače napotenih delavcev v času, ko jim agencija ne zagotavlja dela. Do sedaj je morala ta znašati vsaj 70 odstotkov minimalne plače, po novem pa bodo morali prejeti najmanj 80 odstotkov svoje povprečne plače za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih.

Delavci bi v skladu z novelo lahko po šestih mesecih dela od delodajalca zahtevali tudi varnejšo zaposlitev, če bi delodajalec to zavrnil, pa bi moral odločitev pisno utemeljiti. Gre za uskladitev z določili evropske direktive iz leta 2019.