Odprava posledic epidemije v šolstvu

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je marca lani, v času vlade Janeza Janše, naročilo nacionalno evalvacijsko študijo o poteku in učinkih izobraževanja na daljavo med epidemijo covida-19, na podlagi katere naj bi pripravili ukrepe za odpravo posledic epidemije.

Študijo je že pripravil konzorcij vseh treh pedagoških fakultet, vendar trenutna vlada ukrepov za odpravo posledic epidemije še ni sprejela, saj študijo še recenzira svet za kakovost in evalvacije pri ministrstvu. Kdaj predvidoma bodo končali, niso pojasnili.

Dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc predvideva, da bo evalvacijsko poročilo potrjeno v prihodnjih dveh mesecih. Opozoril je, da so učenci v času pouka na daljavo dosegli manj kakovostno znanje, »to še posebej velja za učence, ki so tudi sicer učno šibkejši«.

Vogrinc je Oštru posredoval tudi predloge ukrepov za odpravljanje negativnih posledic izobraževanja na daljavo, ki temeljijo na podatkih 139 osnovnih in srednjih šol, zbranih v evalvacijski študiji. Ministrstvu so jih predstavili že pred začetkom lanskega šolskega leta.

Učencem in dijakom bi denimo morali zagotoviti več časa za ponavljanje in utrjevanje učnih vsebin, ki so jih obravnavali med poukom na daljavo, je pojasnil. Učitelji pa potrebujejo več znanja o vključevanju tehnologije v preverjanje in ocenjevanje znanja. Poleg tega bi jim bilo treba zagotoviti izobraževanje o prepoznavanju psihosocialnih težav otrok in o tem, kako jim pomagati.

Eva M. Klemenčič, raziskovalka s pedagoškega inštituta, je za Oštro poudarila, da je edina reprezentativna raziskava o izobraževalnih primanjkljajih med epidemijo raziskava REDS, ki jo je koordinirala Mednarodna zveza za evalvacijo izobraževalnih učinkov (IEA). Toda v tej so preverjali le stališča učencev in učiteljev o pridobljenem znanju, niso pa merili kakovosti znanja. Objavo raziskave, ki bo preverjala tudi znanje na področju bralne pismenosti četrtošolcev, načrtujejo za konec leta.

Po raziskavi REDS je le 28 odstotkov učiteljev menilo, da so bile ocene iz obdobja zaprtja šol v prvem valu epidemije odraz znanja učencev. Odgovori učencev pa so pokazali, da je tiste z nizkim socialno-ekonomskim statusom pogosteje skrbela njihova prihodnost izobraževanja in zaostajanje pri učenju kot učence z visokim. Ti učenci so bili tudi manj samozavestni pri samostojnem opravljanju šolskih nalog, prav tako so se čutili slabše pripravljene na ponovno zaprtje šol.

Ministrstvo je poudarilo, da so že zagotovili okoli osem milijonov evrov sredstev, na podlagi katerih bodo do konca prihodnjega leta zaposlili okoli 250 svetovalnih delavcev v osnovnih in srednjih šolah. Še 255 tisoč evrov pa so namenili za dodatno izobraževanje strokovnih delavcev. Sredstva za oba programa je sicer zagotovila že prejšnja vlada.

Foto: Xinhua/STA

Svet za kakovost in evalvacije na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje je 11. maja potrdil končno evalvacijsko študijo o poteku in učinkih izobraževanja na daljavo med epidemijo covida-19.

Študijo morata zdaj obravnavati še strokovna sveta za splošno in poklicno izobraževanje, na tej podlagi pa bodo sprejeli ukrepe za ublažitev izobraževalnih primanjkljajev med epidemijo. Katere in kdaj, na ministrstvu niso pojasnili. Dodali pa so, da bodo ohranili povečano število svetovalnih delavcev v šolah, kar je uvedla prejšnja vlada v času epidemije.

Janez Vogrinc, dekan ljubljanske pedagoške fakultete, ki je skupaj s primorsko in mariborsko pripravila študijo, je za Oštro poudaril, da bi učencem morali zagotoviti več časa za gibanje, socialni razvoj in aktivnosti, namenjene boljšemu duševnemu zdravju. Poleg tega osnovnošolci in dijaki potrebujejo programe za odpravljanje zasvojenosti z računalnikom in telefonom.

Vogrinc še meni, da bi pedagoškim delavcem morali zagotoviti izobraževanje o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v pedagoškem procesu, zlasti v fazi preverjanja in ocenjevanja znanja.

Učitelji potrebujejo tudi več znanja o prepoznavanju psihosocialnih težav otrok, o tem, kako jih motivirati za učenje, in o skrbi za svoje počutje, je še poudaril Vogrinc.