Odprava posledic epidemije v kulturi

Kulturo sta epidemija in odnos prejšnje vlade pahnila v še slabše pogoje, je konec maja v svojem zagovoru pred imenovanjem na položaj ministrice za kulturo dejala Asta Vrečko.

Teden dni pred tem se je koalicija zavezala, da bodo preučili posledice epidemije ter sprejeli program sanacije in ukrepe za revitalizacijo kulture in umetnosti.

Toda sodeč po objavah ministrstva za kulturo te obljube še niso začeli izpolnjevati. Prav tako se v več kot treh tednih niso odzvali na novinarska vprašanja Oštra o ukrepih za sanacijo posledic epidemije, čeprav zakon o medijih predvideva odgovore v sedmih delovnih dneh.

V društvu nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture Asociacija so za Oštro.si opozorili, da bi morala vlada sočasno z odpravo posledic epidemije premisliti tudi o škodi zaradi političnega obračunavanja s kulturnim sektorjem in o pomoči kulturnemu sektorju zaradi energetske draginje.

Po oceni Asociacije lahko država škodo v kulturnem sektorju zaradi epidemije sanira samo z dodatnimi sredstvi za programe in projekte v javnem interesu. Pri ocenjevanju referenc prijaviteljev bi med drugim morala upoštevati, da nekateri ustvarjalci med epidemijo niso mogli opravljati dejavnosti.

V Asociaciji so predlagali tudi znižanje kriterijev za pridobitev in podaljšanje statusa samozaposlenega v kulturi s pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna. Med epidemijo namreč po oceni Asociacije številni delavci v kulturi zaradi zaprtij in ustavitev projektov niso mogli pridobivati referenc, potrebnih za pridobitev in ohranitev statusa samozaposlenega v kulturi. V teh primerih bi morala država povrniti tudi vse plačane socialne prispevke, do katerih bi bil ustvarjalec upravičen, če bi država upoštevala izpad ustvarjalnega dela zaradi pandemije, so pojasnili v Asociaciji.

Na problematiko pridobivanja referenc v času epidemije in posledične težave pri pridobivanju in ohranjanju statusa samozaposlenega v kulturi so v odgovoru za Oštro.si opozorili tudi v sindikatu za ustvarjalnost in kulturo Zasuk ter sindikatu kulture in narave Glosa.

V Glosi pričakujejo predvsem finančno podporo delavcem v kulturi, ki so med epidemijo ostali brez dela ali zaposlitve. Poleg neposrednih denarnih izplačil so omenili tudi možnost brezobrestnih posojil, nadomestil in nepovratnih sredstev za profesionalce v kulturi ter mala in srednje velika kulturna podjetja.

V Asociaciji pa so opozorili še na potrebo po okrepitvi štipendiranja za ustvarjalne poklice ter spodbudah za samostojne novinarje.

Poudarili so tudi, da so zaradi epidemije in izpada dohodkov številne organizacije na področju kulture izgubile kvalificirane kadre. Zato bi po njihovem mnenju vlada morala takoj dodeliti več sredstev za profesionalizacijo nevladnih organizacij v kulturi, s katerimi bi spodbujali zaposlovanje v tem sektorju.

Opozorili so še, da po epidemiji kulturne prireditve po njihovi oceni obišče manj ljudi. Dolgotrajna prekinitev kulturnih dejavnosti je namreč spremenila navade državljanov in s tem skorajda izničila dolgotrajna prizadevanja organizacij za razvoj občinstev, zato predlagajo, da bi vlada za obisk kulturnih prireditev namenila bone.

Število delovno aktivnih na področju kulture in razvedrilnih dejavnosti se je med letoma 2019 in 2021 v Sloveniji bolj zmanjšalo, kot je povprečje v EU, in sicer za 6,4 odstotka, kažejo podatki Eurostata. V tej skupini so zajeti tudi delavci v založništvu, video produkciji ter radijski in televizijski dejavnosti.

»Saniranje vpliva epidemije na kulturo poteka v sklopu rednega dela,« so pojasnili na ministrstvu za kulturo na vprašanje Oštra, kdaj bodo sprejeli program sanacije, ki so ga obljubili v koalicijski pogodbi.

Epidemija je po njihovi oceni vplivala predvsem na količino izvedene kulturne produkcije in število obiskovalcev, dolgoročne posledice pa bodo lahko ocenili šele skozi leta.

Položaj samozaposlenih v kulturi bo ministrstvo reševalo prednostno, in sicer načrtujejo celostno reformo na tem področju, so pojasnili za Oštro. Da je to ključno za revitalizacijo kulture, so že oktobra lani za Oštro poudarili tudi na Asociaciji, društvu nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture.

Vlada je februarja na predlog ministrstva spremenila uredbo o samozaposlenih v kulturi. Po novem lahko posamezniki pri vpisu v razvid samozaposlenih predložijo reference iz zadnjih petih let, prej je veljalo triletno obdobje. Za tiste v deficitarnih poklicih pa je vlada s treh na pet let podaljšala tudi obdobje za izpolnjevanje kriterijev za uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost.

S spremembo uredbe so prav tako povišali dohodkovni cenzus, do katerega so samozaposleni upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost. Poleg tega je vlada zvišala dnevno nadomestilo za bolniško odsotnost samozaposlenih v kulturi.

Na Asociaciji podpirajo znižanje točkovanja pri odločanju o pravici do plačila prispevkov za socialno varnost, opozorili pa so, da velja zgolj za samozaposlene v deficitarnih poklicih. Tudi dvig bolniškega nadomestila so ocenili kot korak v pravo smer, vendar pri tem opozorili, da je znesek bolniškega nadomestila še vedno pod pragom tveganja revščine. Kritični so tudi do postopka sprejemanja, saj predlog uredbe ni bil v javni razpravi.

Pričakujejo določitev višine bolniškega nadomestila, ki bi presegala minimalno plačo, upravičenost do bolniškega nadomestila vsaj od tretjega, ne šele 21. dneva odsotnosti naprej, ter ureditev zavarovanj za poškodbe samozaposlenih v kulturi.

Pri napovedani reformi samozaposlenih se zavzemajo za dvig višine plačanih prispevkov za socialno varnost in uvedbo drsnega cenzusa, pri katerem samozaposleni, ki bi presegel cenzus, ne bi izgubil pravice do celotnega plačila prispevkov.

Na ministrstvu so za stabilizacijo nevladnih kulturnih organizacij in večjo odpornost kulturnega sektorja v kriznih obdobjih letos prvič pripravili projektni razpis, vreden 150.000 evrov.

Po oceni Asociacije je pilotni razpis dobrodošel mehanizem, a je zanj namenjenih premalo sredstev. Poleg tega pa še ni zagotovila, da se bodo tovrstni razpisi izvajali vsako leto. Kritični so bili tudi do prenizke vrednosti sredstev pri stalnih razpisih na področju kulture, denimo za štipendiranje samozaposlenih v kulturi, zato od ministrstva pričakujejo povečanje projektnih in programskih sredstev.

Foto: Daniel Novakovič/STA