Odprava popoldanskega dela zdravnikov

»Zaposleni v javnem zdravstvenem sektorju ne more imeti s. p.-ja ali biti lastnik d. o. o.-ja ali česarkoli za samoplačniško opravljanje iste dejavnosti,« je septembra 2013 na tiskovni konferenci opozoril Danijel Bešič Loredan, takrat predstavnik Iniciative zdravnikov, ki se je med drugim zavzemala za jasno ločitev javnega od zasebnega zdravstva.

Skoraj desetletje pozneje ima Bešič Loredan, tokrat v vlogi ministra, nalogo, da zdravnikom v javnem zdravstvu prepove popoldansko delo pri zasebnih izvajalcih. Tako so se namreč vladajoče stranke dogovorile v koalicijski pogodbi.

Bešič Loredan je bil sicer do leta 2021 zaposlen v novogoriški bolnišnici, obenem pa je delal v zasebnem medicinskem centru Šalara. Tam so za Oštro potrdili, da pri njih še vedno dela okvirno štiri ure na teden. Po poročanju portala 24ur je septembra lani še dve do štiri ure na teden delal tudi v Kirurgiji Bitenc, kjer pa do zaključka redakcije na vprašanja Oštra niso odgovorili.

Januarja 2014, štiri mesece po tiskovni konferenci iniciative, je komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri nadzoru bolnišnice Valdoltra ugotovila nepravilnosti, povezane s preskakovanjem čakalnih vrst. Zdravniki, ki so delali tako v javnem kot zasebnem sektorju, so namreč paciente, ki so bili pri njih na samoplačniškem pregledu, operirali prej kot tiste, ki so pregled opravili v javni ambulanti.

Po nadzoru v Valdoltri je komisija opravila analizo poslovanja vseh podjetij, v katerih so bili udeleženi uslužbenci v javnem zdravstvu, in na podlagi tega izdala sistemsko načelno mnenje. Ugotovili so, da zdravniki, ki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu, predstavljajo sistemsko korupcijsko tveganje, pa tudi, da več kot polovica zdravnikov, za katere so pridobili podatke, ni imela ustreznega soglasja delodajalca za delo pri drugi pravni osebi. Prav tako po mnenju komisije zdravstveni zavodi niso ustrezno obvladovali korupcijskih tveganj v povezavi s preskakovanjem čakalnih vrst.

Kot so za Oštro pojasnili na KPK, je mnenje, da sočasno delo v javnem in zasebnem zdravstvu predstavlja sistemsko korupcijsko tveganje, še vedno veljavno, saj opozarja na tveganja, ki so se pojavila v konkretnem primeru. Niso pa želeli komentirati, ali zdravstveni zavodi od leta 2014 bolje nadzorujejo tveganja, povezana s preskakovanjem čakalnih vrst in delom brez dovoljenj, saj od takrat niso izvedli primerljive analize.

Zdravniki, ki so v javnem zdravstvenem sistemu zaposleni za poln delovni čas, po zakonu o zdravstveni dejavnosti sicer lahko delajo pri drugem delodajalcu, a največ osem ur na teden v šestmesečnem povprečju. Za to potrebujejo soglasje delodajalca, ki ga ta izda, če je izpolnjenih več pogojev, med drugim, da javni zdravstveni zavod sam nima potrebe po dodatnem delu in da zdravstveni delavec ne odklanja nadurnega dela.

Na ministrstvu za zdravje na naša vprašanja o tem, kdaj nameravajo uvesti prepoved popoldanskega dela zdravnikov in ali se strinjajo z ugotovitvami KPK , niso odgovorili. Usmerili so nas na tiskovno konferenco, na kateri je minister Bešič Loredan 20. januarja predstavil analizo stanja v zdravstvu.

Na vprašanje novinarja Mladine, v okviru katere reforme ministrstvo načrtuje ureditev dela javnih zdravstvenih uslužbencev pri zasebnikih, je Bešič Loredan odgovoril, da bo vlada do konca leta pripravila zakonodajne spremembe, veljati pa bodo začele januarja 2025.

Prepričan je, da mora vlada okrepiti javne zdravstvene zavode, da bodo konkurenčni zasebnim, izkoristiti pa mora vse zmogljivosti v zdravstvu. »Še enkrat bi opozoril celotno javnost: dejstvo je, da imamo zdravnikov in tudi drugega kadra v zdravstvu premalo. Tu bo treba najti kompromis.«

Foto: Daniel Novakovič/STA