Nov zakon o dolgotrajni oskrbi

Foto: Ann/Flickr, licenca Creative commons

»Intenzivno delamo že dva meseca in sam bom poskrbel, (...) da se bomo že v letošnjem letu pogovarjali (...) o prenovljenih sistemih socialnega skrbstva, z dolgotrajno oskrbo in osebno asistenco na čelu,« je julija lani pred parlamentarnim odborom za zdravstvo zagotovil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Vladajoče stranke so se namreč v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo do maja letos sprejele novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, s katero bi ustrezno definirali pravice do dolgotrajne oskrbe in njihovo izvajanje. Zagotovili bi tudi financiranje, ki bi temeljilo na progresivni obdavčitvi premoženja.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je sicer državni zbor sprejel leta 2021, v času prejšnje vlade. Toda več določil v zakonu in pravilnikih, ki sta ju na njegovi podlagi sprejela takratna ministra za zdravje in delo, je neustreznih, je v skupnem odzivu novembra lani opozorilo deset organizacij, med njimi tudi skupnost socialnih zavodov, združenje za dostojno starost Srebrna nit, zveza društev upokojencev ter sindikat zdravstva in socialnega varstva.

Kot so pojasnili, ti ne zagotavljajo varne in kakovostne nege, saj določajo premalo časa za izvedbo posameznih storitev oskrbe, pogostost izvajanja teh storitev pa je premajhna. Uporabniki bi tako morali nujne storitve doplačevati, s čimer bi zrasli tudi stroški nastanitve v domovih za starejše. Zaradi visokega praga za upravičenost do oskrbe pa po njihovi oceni 40 odstotkov takratnih uporabnikov sploh ne bi bilo več upravičenih do storitev dolgotrajne oskrbe.

Zaradi pomanjkljivosti zakona so v strokovnih in civilnodružbenih organizacijah podprli novelo, ki jo je na predlog trenutne koalicije državni zbor sprejel julija lani. Novela predvideva zamik izvajanja zakona za eno leto, s čimer je vlada želela zagotoviti čas za pripravo vsebinskih sprememb zakona. Zamik začetka izvajanja zakona so na referendumu novembra potrdili tudi volivci.

Z reorganizacijo vlade januarja letos je področje dolgotrajne oskrbe prešlo na novo ministrstvo za solidarno prihodnost. Kot je za Oštro pojasnil sekretar skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik, jim je novo ministrstvo zagotovilo, da jih bodo vključili v pripravo sprememb takoj, ko bodo imeli jasne usmeritve vlade o pripravi zakona.

»Ta zadeva je zastala,« je za Oštro komentiral predsednik zveze društev upokojencev Janez Sušnik in poudaril, da so v pripravljenosti, da se vključijo takoj, ko bo mogoče. Tudi predsednica združenja Srebrna nit Biserka Marolt Meden je pojasnila, da od referenduma na temo dolgotrajne oskrbe od vlade niso prejeli nobenega vabila.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so še pred reorganizacijo vlade za Oštro pojasnili, da spremembe zakona načrtujejo v prvi polovici letošnjega leta. Financiranje dolgotrajne oskrbe pa bi bilo po njihovem mnenju smiselno urediti sočasno z davčno reformo, ki jo po besedah premiera Roberta Goloba načrtujejo letos.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost pravijo, da se predvidena časovnica od reorganizacije vlade ni spremenila.

Glede vsebinskih usmeritev sprememb zakona so poudarili, da bo treba jasno določiti merila za pridobitev pravic iz dolgotrajne oskrbe in ustrezno opredeliti storitve oskrbe. Oblikovati nameravajo tudi metodologijo za določitev cen in zagotoviti, da bodo izvajalci oskrbe dobili povrnjene realne stroške.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je konec marca ustanovilo posvetovalno telo za dolgotrajno oskrbo, k sodelovanju pa so povabili več organizacij, med njimi strokovne organizacije, izvajalce, uporabnike in predstavnike civilne družbe.

Na prvi seji 24. marca so udeležence seznanili z načrti ministrstva o prenovi zakona o dolgotrajni oskrbi, udeleženci pa so podali splošne komentarje, so sporočili z ministrstva. Posvetovalno telo naj bi se sestajalo predvidoma dvakrat na mesec, predlog novega zakona pa bo po načrtih ministrstva pripravljen do konca maja.

Od takrat se posvetovalno telo ni več sestalo, je za Oštro pojasnila članica izvršnega odbora društva Srebrna nit Darinka Klemenc, ki je v imenu tega združenja sodelovala na srečanju. Ministrstvo jih tudi še ni seznanilo z nobenimi konkretnimi izhodišči. »Skrbi me, da gre prepočasi. Lahko pa, da se v ozadju kaj dogaja, o čemer nismo obveščeni.«

Na skupnosti socialnih zavodov oblikovanje posvetovalnega telesa podpirajo, saj je vključevanje strokovne javnosti na vseh stopnjah priprave zakonskega predloga ena od njihovih pomembnejših zahtev. Obžalujejo pa, da so se sestali le enkrat, prav tako niso dobili nikakršnih konkretnih pisnih izhodišč, je za Oštro dejal sekretar skupnosti Denis Sahernik.

Na ministrstvu so za Oštro pojasnili, da je ena seja posvetovalnega telesa odpadla zaradi bolniških odsotnosti, načrtujejo pa dve aprila in dve maja. Naslednjo so sklicali za prihodnji teden, ko nameravajo govoriti o temah, ki so jih na prvi seji prepoznali kot prednostne. Izhodišč sodelujočim niso poslali, saj nameravajo osnutek zakona oblikovati skupaj. Načrtujejo, da jih bodo 12. maja predstavili tudi ekonomsko-socialnemu svetu.

Poleg prenove zakona o dolgotrajni oskrbi je državni sekretar na ministrstvu Luka Omladič napovedal še interventni zakon, s katerim bi se lotili pomanjkanja kadrov. Po načrtih ministrstva bo pripravljen še pred prenovo zakona o dolgotrajni oskrbi.

Foto: pxhere.com

Ministrstvo za solidarno prihodnost je socialnim partnerjem predstavilo predlog financiranja dolgotrajne oskrbe.

Ocenili so, da bodo leta 2026 javni izdatki za dolgotrajno oskrbo znašali 770 milijonov evrov. Od tega bi 190 milijonov evrov prispeval državni proračun, preostalo pa bi financirali iz novega prispevka za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka plače, ki bi ga plačevali tako zaposleni kot delodajalci, za upokojence pa bi ga pokrila pokojninska blagajna.

Predsednik ekonomsko-socialnega sveta Jakob Počivavšek je za Oštro pojasnil, da je predlog obravnavala pogajalska skupina za zakon o dolgotrajni oskrbi, kdaj ga bo obravnaval celoten svet, pa še ni znano.

Ministrstvo je predlog novega zakona, ki za zdaj še ne vsebuje natančnejših določb o financiranju dolgotrajne oskrbe, objavilo 19. maja.

Predlog zakona med drugim predvideva, da bi upravičenost do storitev dolgotrajne oskrbe po novem ocenjevali centri za socialno delo. Po trenutno veljavnem zakonu so za to pristojne območne enote zavoda za zdravstveno zavarovanje, na ministrstvu pa menijo, da je to navzkrižje interesov, saj ZZZS hkrati odloča o pravici in je tudi njen plačnik.

V predlogu zakona je ministrstvo še opredelilo, da se dolgotrajna oskrba izvaja le v okviru javne službe, medtem ko trenutno veljavni zakon dopušča nekatere izjeme. Pomanjkanje kadra v tej dejavnosti ministrstvo namerava reševati s širitvijo nabora profilov, ki lahko izvajajo osnovno pomoč pri dnevnih opravilih, in znižanjem zahtevane ravni znanja jezika z B1 na A2. Predlagali so tudi dvig plačila za oskrbovalca družinskega člana.

Javna razprava o predlogu se je končala 26. maja in je trajala le pet delovnih dni, zato so v skupnosti socialnih zavodov in 11 drugih organizacijah od ministrstva zahtevali podaljšanje. V skupnem pozivu so še opozorili, da financiranje dolgotrajne oskrbe v zakonu ni urejeno, prav tako pa skupaj s predlogom zakona ministrstvo ni objavilo temeljnih podzakonskih aktov.

Zahtevo je podpisalo tudi združenje za dostojno starost Srebrna nit. Kot je za Oštro pojasnila Darinka Klemenc iz združenja, so ministrstvu posredovali svoje pripombe in se glede njih tudi sestali z ministrom. Na splošno menijo, da zakon preveč poudarja socialni del dolgotrajne oskrbe, premalo pa zdravstvenega.

V skupnosti centrov za socialno delo, ki bi po predlogu odločali o upravičenosti posameznikov do dolgotrajne oskrbe, ureditvi ostro nasprotujejo. Opozorili so, da jih ministrstvo v pripravo zakona ni vključilo, ni pripravilo načrta za obvladovanje tveganj in podzakonskih aktov, prav tako niso znani viri financiranja, standardi in normativi nalog.

Menijo, da socialni delavci lahko svetujejo pri uveljavljanju pravic, odločanje o upravičenosti pa je v nasprotju s stroko socialnega dela. Opažajo, da politični odločevalci »vedno bolj posegajo v temelje poslanstva CSD« in jih »postavljajo v vlogo odločevalcev in varuhov državnega proračuna«.

Na zavodu za zdravstveno zavarovanje predlog zakona načeloma podpirajo, opozorili pa so, da je bilo javni razpravi namenjeno premalo časa.

V mnenju o predlogu so še pojasnili, da so na resorna ministrstva poslali več pripomb glede veljavnega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki pa v predlogu novega zakona niso upoštevane. Med drugim so opozorili, da je zakon v nekaterih delih neusklajen z drugimi zakoni, denimo zakonom o socialnem varstvu. Prav tako ni ustreznih podlag za pridobivanje in izmenjavo podatkov o upravičencih.

Foto: Bor Slana/STA

Vlada je sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in ga poslala v obravnavo v državni zbor. Drugače kot predlog, ki ga je sredi maja poslala v javno razpravo, sprejeti predlog vsebuje tudi določila o financiranju dolgotrajne oskrbe.

Prispevek za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bi znašal 2 odstotka bruto plače in bi enakomerno obremenil delavce in delodajalce, upokojenci pa bi plačevali prispevek v višini enega odstotka prihodka. Do 190 milijonov evrov na leto bi kril državni proračun, po letu 2032 pa bi upravičenci do storitev dolgotrajne oskrbe sami plačevali od deset do dvajset odstotkov njihove vrednosti, odvisno od storitve.

Socialni partnerji so do predloga kritični. Predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek je v oddaji N1 Studio na portalu N1 opozoril, da je vlada predlog sprejela mimo ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Pogajalska skupina ESS za zakon o dolgotrajni oskrbi se je sicer večkrat sestala na temo zakona, toda zadnjega zakonskega predloga ni obravnavala, prav tako ga ni obravnaval ves ESS. Po Počivavškovem mnenju »zakon, ki uvaja nov sistem socialnega zavarovanja, ne bi smel biti sprejet brez obravnave na ESS«.

Tudi na gospodarski zbornici so opozorili, da sprejetje predloga zakona brez obravnave na ESS pomeni kršitev socialnega dialoga. Prav tako nasprotujejo dodatnemu obremenjevanju plač z novim prispevkom za dolgotrajno oskrbo.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v Odmevih na RTV Slovenija pojasnil, da so ESS predstavili izhodišča, ki jih je obravnavala pogajalska skupina, do zaključka pa ni prišlo zaradi odpovedi seje ESS prejšnji petek. Seja je bila odpovedana zaradi nesklepčnosti, niso se je namreč udeležili delodajalci, ki so zahtevali navzočnost premiera Roberta Goloba pri prvi točki, ko bi razpravljali o vodenju socialnega dialoga.

Poleg ureditve financiranja predlog zakona med drugim predvideva povišanje plač za družinske pomočnike in znižanje kriterijev zahtevane izobrazbe in znanja jezika za izvajalce dolgotrajne oskrbe, s čimer vlada odgovarja na pomanjkanje kadrov. O upravičenosti do dolgotrajne oskrbe pa bi po novem odločali centri za socialno delo in ne več zavod za zdravstveno zavarovanje, čemur so v skupnosti centrov za socialno delo maja nasprotovali, saj je umestitev ocenjevalcev na centre v nasprotju s stroko socialnega dela.

Vlada je predlog zakona v državni zbor vložila po nujnem postopku, če bo sprejet, se bodo pravice uveljavljale postopoma do konca leta 2025.

Poslanci so s 54 glasovi za sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta med drugim predvideva ureditev financiranja z uvedbo prispevka za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki bi ga plačevali tako delodajalci kot delojemalci, vsak v višini enega odstotka bruto plače. Poleg prispevka bi se dolgotrajna oskrba financirala še iz proračuna, od leta 2028 pa bi upravičenci sami plačevali od deset do dvajset odstotkov storitev.

Zakonu nasprotujejo delodajalske organizacije, ki so napovedale, da bodo v državnem svetu predlagale odložilni veto. Menijo namreč, da dodaten prispevek pomeni nesprejemljivo obremenjevanje gospodarstva, pri čemer so opozorili na to, da predlog zakona ni bil usklajen na ekonomsko-socialnem svetu.

Zakonu nasprotujejo tudi v skupnosti centrov za socialno delo, ki bi po novem odločali o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Opozorili so, da je naloga centrov svetovanje uporabnikom pri iskanju in uveljavljanju pravic, ne pa ocenjevanje, ki je v nasprotju s stroko socialnega dela.

Metodologije za ocenjevanje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe zakon sicer ne določa, temveč to nalaga ministru za solidarno prihodnost. V zakonodajnopravni službi državnega zbora so v zvezi s tem v mnenju o predlogu zakona opozorili, da mora že zakon v temelju opredeliti vsebino, ki naj se na podzakonski ravni podrobneje uredi, ter hkrati jasno in določno predpisati okvir in usmeritve za oblikovanje podzakonskih aktov. Menijo, da določbe zakona navedenih zahtev ne izpolnjujejo.