Neodvisni javni mediji

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo uredili status RTV Slovenija in drugih javnih medijev.

Poslanci so 14. julija sprejeli novelo zakona o RTV Slovenija. Toda v opozicijski SDS menijo, da je namen predlaganega zakona podreditev tega javnega zavoda vladajoči politiki, zato bodo do 5. oktobra zbirali podpise za razpis referenduma.

Novela bi uvedla več sprememb pri sestavi in pristojnostih programskega sveta RTVS, ki sprejema programske standarde javnega servisa. Trenutno ga sestavlja 29 članov, od katerih jih 21 imenuje državni zbor. Poleg tega devet izmed 11 članov nadzornega sveta imenujeta vlada in državni zbor.

»Takoj ko večino imenuje državni zbor, je to politizacija javne radiotelevizije, ki tako postane podaljšana roka politične oblasti, ne neodvisna institucija javnosti,« je današnje stanje za Oštro komentiral profesor novinarstva na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević, ki je sodeloval pri pripravi izhodišč za predlog novele zakona.

Po novem predlogu zakona bi programski in nadzorni svet združili v »svet RTV Slovenija«, ki bi imel 17 članov. Šest bi jih imenovali zaposleni na RTVS, preostale pa narodni skupnosti in organizacije, med njimi slovenska akademija znanosti in umetnosti ter varuh človekovih pravic.*

Milosavljeviću se zdi pomembno, da so v predlogu zmanjšali število članov sveta, tako da bo ta lahko bolj operativen. Tudi način njihovega imenovanja se mu zdi ustreznejši: »Zakon bo z načinom imenovanja preprečil najbolj vulgarno politizacijo programskega sveta.«

Svet po novem ne bi smel pred objavo posegati v posamezne dele programa, prav tako ne sprejemati stališč do njih. »Takšno določilo utrjuje načela uredniške in novinarske neodvisnosti,« so julija v skupnem pismu ministrstvu za kulturo glede predloga zakona poudarili v iniciativi Pravna mreža za varstvo demokracije, društvu novinarjev, aktivu novinarjev informativnega programa TV Slovenija in drugi. Novela spreminja tudi način imenovanja odgovornih urednikov programov. Trenutno jih na predlog direktorja radia oziroma televizije imenuje in razrešuje generalni direktor, po novem pa bi se uprava pred predlogom imenovanja odgovornega urednika morala posvetovati s člani resornega uredništva. Njihovo mnenje sicer še naprej ne bo zavezujoče, vendar bo morala uprava, če bo hotela urednika imenovati mimo volje novinarjev, pridobiti soglasje sveta.

Pravna mreža je junija opozorila, da bi zakon moral za imenovanje in razrešitev odgovornega urednika zahtevati soglasje večine članov uredništva. »S tem bi zagotovili, da bi imeli novinarji ključen vpliv na to, kdo bo odgovorni urednik, torej, kdo po mnenju novinarskega kolektiva udejanja najvišje strokovne standarde in je sposoben uresničevati uredniško neodvisnost.«

Tudi predsednica Sindikatov novinarjev Slovenije Alenka Potočnik meni, da bi mnenje uredništva pri imenovanju urednikov na RTV Slovenija moralo biti zavezujoče. Za uspešno opravljeno novinarsko delo si morajo člani uredništva namreč zaupati in se spoštovati.

Na ministrstvu za kulturo na vprašanja Oštra, katere ukrepe je ministrstvo v aktualnem mandatu uvedlo za ureditev drugih javnih medijev, niso odgovorili.

--

*Posodobitev 7. 11. 2022:

Besedilo smo popravili v delu, ki se nanaša na sestavo predvidenega sveta RTV Slovenija. V prvi verziji analize smo zapisali, da bi po novem predlogu zakona dva člana sveta imenoval državni zbor, kar ne drži. To je vlada sicer predlagala v prvotni različici novele, kasneje pa so poslanci sprejeli amandma odbora za kulturo, s katerim so sestavo sveta RTV spremenili. Poslanci po sprejetem predlogu ne bodo imenovali nobenega člana, enega člana manj bo imenoval tudi varuh človekovih pravic. Namesto teh bodo po enega člana sveta več imenovali zaposleni, nacionalni svet za kulturo in invalidske organizacije.

Poslanci so 18. oktobra na izredni seji potrdili datum zakonodajnega referenduma o noveli zakona o RTV Slovenija. Ta bo potekal 27. novembra, skupaj z referendumoma o novelah zakona o dolgotrajni oskrbi in zakona o vladi.

Zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o RTVS je vložila stranka SDS, ki je do 5. oktobra zbrala zahtevanih 40.000 podpisov za izvedbo referenduma, so 12. oktobra sporočili iz kabineta predsednice državnega zbora. V SDS namreč menijo, da je namen novele podreditev javnega zavoda vladajoči politiki.

Poslanci so jo sprejeli 14. julija. Namesto trenutnega programskega in nadzornega sveta, pri sestavi katerih imata ključen vpliv vlada in državni zbor, novela predvideva enoten svet RTV Slovenija, ki bi ga sestavljali predstavniki zaposlenih in drugih organizacij, med njimi akademije znanosti in umetnosti ter varuha človekovih pravic.

Novela zakona o RTV Slovenija bo zavrnjena, če večina volivcev glasuje proti zakonu, pod pogojem, da proti zakonu glasuje vsaj petina volilnih upravičencev.

Foto: STA

Volivci so 27. novembra na referendumu potrdili novelo zakona o RTVS, ki jo je državni zbor sprejel 14. julija. Po trenutnih podatkih državne volilne komisije je za novelo glasovalo 62,8 odstotka udeležencev oziroma skoraj 443 tisoč volivcev.

Državna volilna komisija (DVK) je na seji 1. decembra skrajšala rok za sprejetje poročila o končnem izidu glasovanja na zakonodajnem referendumu, ki bi ga po rokovniku referendumskih opravil sprejela 24. januarja. Kot so pojasnili, čakanje na izračun zavrnitvenega kvoruma ni potrebno. Volivci so namreč vse tri zakone, o katerih so glasovali na referendumu (poleg novele zakona o RTVS še o novelah zakona o dolgotrajni oskrbi in o vladi), večinsko podprli, izid pa se ne more spremeniti.

Direktor službe DVK Dušan Vučko je po seji v izjavi za medije ocenil, da bi DVK lahko poročilo sprejela sredi decembra, poroča RTV Slovenija. Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi mora državni zbor referendumsko odločitev razglasiti in objaviti v uradnem listu v osmih dneh po pravnomočnosti poročila DVK.

Foto: STA

Skupina pobudnikov s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta radiotelevizije Slovenija (RTVS) Petrom Gregorčičem je 28. decembra na ustavno sodišče naslovila pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS. Pobudo so vložili dan po objavi zakonskih sprememb v uradnem listu.

Poleg Gregorčiča so se pod pobudo podpisali še dosedanji generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough, namestnica predsednika nadzornega sveta Tamara Besednjak Valič in dosedanji direktor televizije Slovenija Uroš Urbanija.

Pobudniki menijo, da je neustavno, da z dnem uveljavitve novele prenehajo mandati dosedanjim članom programskega in nadzornega sveta, generalnega direktorja ter direktorjev radia in televizije. Vlada namreč ni ustrezno utemeljila javnega interesa, ki bi upravičeval takšno prekinitev mandata, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba, je na tiskovni konferenci poudaril avtor pobude in profesor evropskega prava na Novi univerzi Matej Avbelj.

Poleg tega je bil po mnenju predlagateljev protiustaven tudi postopek sprejemanja novele. Ta je bila namreč sprejeta po nujnem postopku, ki je po poslovniku državnega zbora dovoljen le kadar gre za varnost ali obrambo države, odpravo posledic naravnih nesreč ali preprečevanje težko popravljivih posledic za delovanje države. Po Avbljevem mnenju je šlo pri noveli zakona o RTVS za »eklatantno zlorabo nujnega postopka«.

Na ministrstvu za kulturo so v odzivu na pobudo za oceno ustavnosti izrazili prepričanje, da je bil nujni postopek potreben, saj je RTVS z zagotavljanjem pravice do obveščenosti nujen za »obstoj demokracije in s tem posledično tudi države«.

Tudi v pravni mreži za varstvo demokracije menijo, da izbira nujnega postopka ni bila problematična, so pojasnili novembra v odzivu na Avbljev članek v časniku Finance. Glede predčasnega prenehanja mandatov na RTVS pa so prepričani, da je vlada ta ukrep ustrezno utemeljila. Opozorili so še, da predčasno prenehanje mandatov ni novost, saj je imelo podoben učinek že več zakonov, med drugim tudi nekdanji zakon o RTVS iz leta 2005.

Pobudniki za oceno ustavnosti še menijo, da bi uveljavitev novele zakona povzročila nepopravljivo škodo, zato so ustavnemu sodišču predlagali začasno zadržanje njenega izvajanja in prednostno obravnavo.

Ustavno sodišče je na seji 16. februarja začasno zadržalo izvajanje treh členov novele zakona o RTV Slovenija, ki določajo oblikovanje novega sveta zavoda, sprejemanje novega statuta, programskih smernic in zasnov ter imenovanje novega predsednika in članov uprave RTV Slovenija.

Izvajanje novele je sodišče delno zadržalo, ker bi lahko z dokončno uveljavitvijo novele nastale škodljive posledice, če bi sodišče po vsebinski presoji ugotovilo, da novela protiustavno krni institucionalno samostojnost RTV. Sodišče je v obrazložitvi dodalo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno in takoj nadaljevalo z vsebinsko presojo novele.

Do razsodbe ustavnega sodišča z delom nadaljujeta programski in nadzorni svet RTV, generalni direktor, direktor radia in direktor televizije pa do razsodbe opravljajo le tekoče posle, ki omogočajo nemoteno delovanje RTV Slovenija. Prav tako v vmesnem času tečejo postopki imenovanja novih članov sveta zavoda, ki pa se do dokončne odločitve sodišča ne more konstituirati.

Če sodišče oblikovanja novih organov ne bi zadržalo, bi se moral svet konstituirati najkasneje 26. februarja, ko bi prenehala obstajati dosedanja programski in nadzorni svet.

Ustavno sodišče je omogočilo oblikovanje novega sveta RTV Slovenija. Temu bosta sledila tudi sprejetje novega statuta, programskih smernic in zasnov ter menjava uprave javnega zavoda. Na seji 22. maja je sodišče namreč sprejelo sklep, s katerim so odpravili začasno zadržanje izvajanja treh členov novele zakona o RTV Slovenija, ki jih je sodišče zadržalo 16. februarja.

Sodišče je določilo, da se 17-članski svet RTV Slovenija konstituira najpozneje sedem dni po objavi sklepa sodišča v uradnem listu. Sklep je bil v uradnem listu objavljen 29. maja, svet RTV se mora torej kostituirati do 5. junija. S konstituiranjem sveta bosta prenehala obstajati trenutna programski in nadzorni svet RTV Slovenija.

Kot določa novela, mora svet v petnajstih dneh po konstituiranju objaviti javni razpis za predsednika in člane uprave, ki bo vodila in upravljala RTV Slovenija. V devetdesetih dneh po konstituiranju mora svet sprejeti tudi nove programske standarde za programe RTV Slovenija in njihove programske zasnove, v šestih mesecih po konstituiranju pa nov statut RTV Slovenija.

Ustavno sodišče je sicer do zdaj odločalo le o začasnem zadržanju členov novele, ne pa tudi o njihovi ustavnosti. Kdaj bo lahko sprejelo dokončno vsebinsko odločitev o noveli zakona o RTV Slovenija, ne morejo oceniti, med drugim zato, ker zadevo obravnava le sedem ustavnih sodnikov, so pojasnili v utemeljitvi sklepa. Do zdaj namreč nobena od predlaganih odločitev ni dobila zahtevane podpore petih sodnikov. »Ni mogoče izključiti niti, da bi se takšno stanje spremenilo šele s (prvo ali naslednjimi) spremembami sestave sodnikov ustavnega sodišča.«

Predsednik trenutnega programskega sveta in eden od pobudnikov ocene ustavnosti Peter Gregorčič je 29. maja tvitnil, da sta skupaj z avtorjem pobude in profesorjem evropskega prava na Novi univerzi Matejem Avbljem že poslala pritožbo na evropsko sodišče za človekove pravice.

Na konstitutivni seji se je 5. junija sestal novi svet RTV Slovenija. Svetniki so za predsednika sveta izvolili Gorana Forbicija, direktorja centra nevladnih organizacij.

Svet je na ustanovni seji sprejel poslovnik in oblikoval komisijo, ki bo pripravila razpis za novo štiričlansko upravo RTV Slovenija. Javni razpis za predsednika in člane uprave mora svet po noveli zakona o RTV Slovenija objaviti v petnajstih dneh po ustanovitvi, novoizvoljeni predsednik sveta Forbici pa je 5. junija v Odmevih na TV Slovenija pojasnil, da ga bodo objavili v enem tednu.

Skladno z novelo mora svet v devetdesetih dneh po konstituiranju sprejeti tudi nove programske standarde za programe RTV Slovenija in njihovo programsko zasnovo, v šestih mesecih po konstituiranju pa nov statut zavoda.