Naložbe v železnice

Z vlaki slovenskih železnic je v prvi polovici letošnjega leta po podatkih statističnega urada potovalo 7,2 milijona potnikov, kar je največ po letu 2014.

Koalicija se je maja zavezala, da bo bistveno povečala naložbe v železniško infrastrukturo. Poslanci so 28. septembra sprejeli rebalans proračuna za leto 2022, v katerem so zanje predvideli 320,3 milijona evrov. To je 63,2 milijona oziroma 16,5 odstotka manj kot v prvotnem proračunu, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani pod prejšnjo vlado.

Takrat je državni zbor za železniške naložbe namenil 304,2 milijona evrov, toda porabili so več, 346,4 milijona, saj je bila realizacija projektov hitrejša od pričakovanj, so za Oštro pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.

Uspešno črpanje sredstev je tudi eden od razlogov za letošnje krčenje naložb. Zmanjšanje sredstev je med drugim posledica zamika nekaterih večjih infrastrukturnih projektov, ki so delno financirani z evropskim denarjem, v leto 2023. Pri tem so poudarili, da črpanje evropskih sredstev zaradi zamika projektov ni ogroženo.

Med največjimi letošnjimi naložbami v železniško omrežje so nadgradnja proge Ljubljana–Divača (58,6 milijona evrov), nadgradnja vozlišča Pragersko (41 milijonov evrov) in gradnja drugega tira Maribor‒Šentilj (38,8 milijona evrov).

Za železniško omrežje manj sredstev tudi leta 2023

Državni zbor je 23. novembra sprejel spremembe proračuna za leto 2023, po katerih bi bilo prihodnje leto za naložbe v železniško omrežje na voljo 421,7 milijona evrov, kar je 3,5 milijona manj kot po prvotnem proračunu, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani.

Toda sredstva za nekatere projekte, namenjene železniški infrastrukturi, v spremembah proračuna za leto 2023 še niso prikazana, saj jih na ministrstvu še niso določili skladno z načrtom za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2021–2027.

Luka Mladenovič, raziskovalec trajnostne mobilnosti in urbanističnega načrtovanja na urbanističnem inštitutu, je za Oštro pojasnil, da je vsako zmanjševanje sredstev za investicije v železniško omrežje nesmiselno, če želimo, da železnice postanejo osrednji steber javnega potniškega prometa. Toda država več pozornosti namenja tovornemu kot potniškemu železniškemu prometu: »Železnice nimajo nobene vizije razvoja ali rasti na tem področju, vse aktivnosti so usmerjene v ohranjanje stanja.«

Sergej Težak z mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je za Oštro opozoril, da bi železniški promet lahko postal konkurenčnejši s pogostejšimi odhodi vlakov, zaradi česar bi potniki izgubili manj časa s čakanjem na postaji. Za to bi bilo treba kupiti dodatne vlake, kar pa je še vedno ceneje od zelo dragih infrastrukturnih projektov.

Marjeta Benčina z društva za sonaraven razvoj Focus je za Oštro poudarila, da so se v Sloveniji v zadnjem desetletju povečale naložbe v železniške proge, ki so del jedrnega vseevropskega cestnega omrežja, regionalne pa so zapostavljene. Železniško infrastrukturo bi bilo po njeni oceni treba povečati predvsem tam, kjer je potencial za potnike največji, na primer v ljubljanski urbani regiji.