Naložbe v obnovljive vire

Po podatkih statističnega urada (Surs) je bilo leta 2021 v Sloveniji 25 odstotkov vse porabljene energije proizvedene iz obnovljivih virov (OVE), kar je 0,2 odstotne točke manj, kot predvideva nacionalni energetski in podnebni načrt.

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo pospešili investicije v obnovljive vire energije z namenom zagotavljanja energetske varnosti in samozadostnosti.

Po zavezi iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je vlada sprejela leta 2020, mora Slovenija do leta 2030 najmanj 27 odstotkov porabljene energije proizvesti iz OVE. Delež obnovljive energije mora najbolj povečati v prometnem sektorju, in sicer skoraj za dvakrat.

Z ministrstva za okolje, podnebje in energijo so za Oštro sporočili, da s posodobitvijo NEPN pričakujejo zvišanje ciljnega deleža energije iz obnovljivih virov, kar je skladno s posodobljenimi cilji EU. Načrtujejo, da se bo ta dvignil s 27 na vsaj 30 odstotkov do leta 2030. Kot smo poročali septembra, ministrstvo za infrastrukturo pričakuje, da bo vlada posodobljeni NEPN sprejela junija 2024.

Barbara Kvac iz društva za sonaravni razvoj Focus je za Oštro poudarila, da bi morali z obnovljivimi viri postopoma zamenjati premog in zemeljski plin. Po njenem mnenju bi zato morali do leta 2030 načrtovani delež OVE še povečati, tako da bi približno polovico porabljene energije v Sloveniji proizvedli iz obnovljivih virov.

Iz proračuna za naložbe v obnovljive vire 60,5 milijona evrov

Poslanci so 28. septembra lani sprejeli rebalans proračuna za leto 2022, v katerem so za naložbe v obnovljive vire energije predvideli 18,9 milijona evrov, kar je 1,1 milijona več kot v prvotnem proračunu, ki ga je državni zbor sprejel novembra 2021, pod prejšnjo vlado. S spremembo proračuna za leto 2023 pa so sredstva za naložbe v obnovljive vire energije povečali s 16,3 na 41,7 milijona evrov.

Skupno je z rebalansom lanskega in spremembami letošnjega proračuna za naložbe v obnovljive vire tako namenjenih 60,5 milijona evrov, kar je 78 odstotkov več kot po prvotnih proračunih za ti dve leti.

Ministrstvo še letos načrtuje tudi javni razpis za naložbe v sončno in vetrno energijo, vreden 82 milijonov evrov. Razpis bo financiran iz evropskih kohezijskih skladov. Poleg tega pripravljajo razpis za financiranje sončnih elektrarn na javnih stavbah, za katere bi po načrtu za okrevanje in odpornost zagotovili 50 milijonov evrov.

Kvačeva je dodala, da gre za rekordna vlaganja za spodbujanje OVE, ob tem pa je opozorila, da je poleg sofinanciranja naložb treba vlagati tudi v energetsko omrežje in hranilnike energije, prav tako vlada ne sme zanemariti področja raziskav in razvoja.

Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera je za Oštro poudaril, da je poleg spodbujanja OVE treba izvajati ukrepe za zmanjšanje rabe in učinkovitejšo rabo energije, s čimer bi povečali tudi delež energije iz OVE. Opozoril je, da je učinkovitejšo rabo energije treba spodbujati predvsem v industriji in prometu.

Po podatkih agencije za energijo iz leta 2021 bi velika podjetja, ki morajo agenciji pošiljati poročila o izvedenih energetskih pregledih, z izvajanjem ukrepov za učinkovito rabo energije lahko v prihodnjih štirih letih prihranila 5,4 teravatne ure energije. Po podatkih Sursa je možni prihranek primerljiv z enoletno proizvodnjo v krški jedrski elektrarni, ki je leta 2021 proizvedla 5,7 TWh energije.

Kot enega od ukrepov za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov je Gnezda navedel še odpravo vračanja trošarin za komercialni dizel, s katerimi država domačim in tujim prevoznikom vrne del trošarine, ki bi jo sicer plačali ob točenju goriva v Sloveniji. Kot je pojasnil, s tem spodbujamo domače in tuje prevoznike, da v Sloveniji točijo gorivo, s tem pa se povečujejo emisije in poraba energije v državi.

Enostavnejše umeščanje OVE v prostor

Ministrstvo za infrastrukturo je septembra lani pripravilo predlog zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Ta med drugim predvideva določitev prednostnih območij za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn ter njihovo hitrejše in enostavnejše umeščanje v prostor. Po predlogu bi te elektrarne lahko umestili tudi na neizkoriščena območja, na primer ob ceste, na umetna vodna in priobalna zemljišča ter gozdna zemljišča.

S povečanjem deleža obnovljivih virov namerava koalicija povečati tudi energetsko varnost in samozadostnost. Po podatkih Sursa je Slovenija leta 2021 zagotovila 52,7 odstotka vseh vrst energije z domačimi viri.

Z ministrstva za okolje, podnebje in energijo so za Oštro sporočili, da energetska varnost in samozadostnost poleg domače proizvodnje pomenita tudi varno in zanesljivo dobavo uvožene energije. Konkretnih ukrepov, s katerimi bo ministrstvo zagotavljalo energetsko varnost in samozadostnost, v odgovoru niso navedli.

Foto: Skupina Premogovnik Velenje